Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jan Strgar (1881- 1955) izvoznik čebel, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Majniška deklaracija 1989
Leta 1234 je koroški vojvoda Bernhard Spanheim na svoji fevdalni posesti v Kostanjevici ustanovil cistercijanski samostan Marijin studenec – Kostanjeviški grad, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na tedanjem Kranjskem, ki je bil razpuščen leta 1786. Od srednjeveških stavb se je v samostanskem kompleksu ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. V 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali, so dozidali tudi večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Samostan je bil med zadnjo vojno požgan, v 60. letih pa se je začela njegova intenzivna obnova. Od leta 1961 je tam stalna zbirka Forme vive na prostem, leta 1974 so v obnovljenih samostanskih prostorih odprli galerijo Božidarja Jakca. Življenje cistercijanskega samostana v Kostanjevici je v monografiji preučil zgodovinar in klasični filolog akademik profesor doktor Jože Mlinarič.
Leta 1881 se je v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici rodil čebelar Jan Strgar. V prvi polovici 20. stoletja je bil največji slovenski izvoznik čebel. Cele čebelje družine je pošiljal v svet v originalnih kranjíčih, panjih z nepremičnim satjem, ki so jih v dobi trgovanja s čebelami razvili iz gorenjskega kmečkega panja. S pošiljkami v Avstralijo in na Japonsko je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike daljave. Udeleževal se je čebelarskih razstav doma in na tujem ter zelo pripomogel k uveljavitvi kranjske čebele v svetu.
Koroški šolnik in narodni delavec Joško Tischler je leta 1926 na dunajski univerzi doktoriral iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili. Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler – rodil se je na današnji dan leta 1902 v Záblatah na Koroškem − se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.
Med prelomne dogodke na poti k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji sodi tudi veliko politično zborovanje na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček ja na njem prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija. **Posnetek** Podpisniki so se z njo zavzeli za demokratično, politično pluralno in samostojno državo slovenskega naroda. Deklaracija je poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za lastno prihodnost ter postavila temelje političnemu programu, s katerim je dobrega pol leta pozneje koalicija Demos zmagala na volitvah.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jan Strgar (1881- 1955) izvoznik čebel, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Majniška deklaracija 1989
Leta 1234 je koroški vojvoda Bernhard Spanheim na svoji fevdalni posesti v Kostanjevici ustanovil cistercijanski samostan Marijin studenec – Kostanjeviški grad, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na tedanjem Kranjskem, ki je bil razpuščen leta 1786. Od srednjeveških stavb se je v samostanskem kompleksu ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. V 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali, so dozidali tudi večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Samostan je bil med zadnjo vojno požgan, v 60. letih pa se je začela njegova intenzivna obnova. Od leta 1961 je tam stalna zbirka Forme vive na prostem, leta 1974 so v obnovljenih samostanskih prostorih odprli galerijo Božidarja Jakca. Življenje cistercijanskega samostana v Kostanjevici je v monografiji preučil zgodovinar in klasični filolog akademik profesor doktor Jože Mlinarič.
Leta 1881 se je v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici rodil čebelar Jan Strgar. V prvi polovici 20. stoletja je bil največji slovenski izvoznik čebel. Cele čebelje družine je pošiljal v svet v originalnih kranjíčih, panjih z nepremičnim satjem, ki so jih v dobi trgovanja s čebelami razvili iz gorenjskega kmečkega panja. S pošiljkami v Avstralijo in na Japonsko je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike daljave. Udeleževal se je čebelarskih razstav doma in na tujem ter zelo pripomogel k uveljavitvi kranjske čebele v svetu.
Koroški šolnik in narodni delavec Joško Tischler je leta 1926 na dunajski univerzi doktoriral iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili. Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler – rodil se je na današnji dan leta 1902 v Záblatah na Koroškem − se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.
Med prelomne dogodke na poti k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji sodi tudi veliko politično zborovanje na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček ja na njem prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija. **Posnetek** Podpisniki so se z njo zavzeli za demokratično, politično pluralno in samostojno državo slovenskega naroda. Deklaracija je poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za lastno prihodnost ter postavila temelje političnemu programu, s katerim je dobrega pol leta pozneje koalicija Demos zmagala na volitvah.
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov