Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jan Strgar (1881- 1955) izvoznik čebel, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Majniška deklaracija 1989
Leta 1234 je koroški vojvoda Bernhard Spanheim na svoji fevdalni posesti v Kostanjevici ustanovil cistercijanski samostan Marijin studenec – Kostanjeviški grad, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na tedanjem Kranjskem, ki je bil razpuščen leta 1786. Od srednjeveških stavb se je v samostanskem kompleksu ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. V 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali, so dozidali tudi večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Samostan je bil med zadnjo vojno požgan, v 60. letih pa se je začela njegova intenzivna obnova. Od leta 1961 je tam stalna zbirka Forme vive na prostem, leta 1974 so v obnovljenih samostanskih prostorih odprli galerijo Božidarja Jakca. Življenje cistercijanskega samostana v Kostanjevici je v monografiji preučil zgodovinar in klasični filolog akademik profesor doktor Jože Mlinarič.
Leta 1881 se je v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici rodil čebelar Jan Strgar. V prvi polovici 20. stoletja je bil največji slovenski izvoznik čebel. Cele čebelje družine je pošiljal v svet v originalnih kranjíčih, panjih z nepremičnim satjem, ki so jih v dobi trgovanja s čebelami razvili iz gorenjskega kmečkega panja. S pošiljkami v Avstralijo in na Japonsko je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike daljave. Udeleževal se je čebelarskih razstav doma in na tujem ter zelo pripomogel k uveljavitvi kranjske čebele v svetu.
Koroški šolnik in narodni delavec Joško Tischler je leta 1926 na dunajski univerzi doktoriral iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili. Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler – rodil se je na današnji dan leta 1902 v Záblatah na Koroškem − se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.
Med prelomne dogodke na poti k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji sodi tudi veliko politično zborovanje na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček ja na njem prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija. **Posnetek** Podpisniki so se z njo zavzeli za demokratično, politično pluralno in samostojno državo slovenskega naroda. Deklaracija je poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za lastno prihodnost ter postavila temelje političnemu programu, s katerim je dobrega pol leta pozneje koalicija Demos zmagala na volitvah.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jan Strgar (1881- 1955) izvoznik čebel, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Majniška deklaracija 1989
Leta 1234 je koroški vojvoda Bernhard Spanheim na svoji fevdalni posesti v Kostanjevici ustanovil cistercijanski samostan Marijin studenec – Kostanjeviški grad, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na tedanjem Kranjskem, ki je bil razpuščen leta 1786. Od srednjeveških stavb se je v samostanskem kompleksu ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. V 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali, so dozidali tudi večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Samostan je bil med zadnjo vojno požgan, v 60. letih pa se je začela njegova intenzivna obnova. Od leta 1961 je tam stalna zbirka Forme vive na prostem, leta 1974 so v obnovljenih samostanskih prostorih odprli galerijo Božidarja Jakca. Življenje cistercijanskega samostana v Kostanjevici je v monografiji preučil zgodovinar in klasični filolog akademik profesor doktor Jože Mlinarič.
Leta 1881 se je v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici rodil čebelar Jan Strgar. V prvi polovici 20. stoletja je bil največji slovenski izvoznik čebel. Cele čebelje družine je pošiljal v svet v originalnih kranjíčih, panjih z nepremičnim satjem, ki so jih v dobi trgovanja s čebelami razvili iz gorenjskega kmečkega panja. S pošiljkami v Avstralijo in na Japonsko je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike daljave. Udeleževal se je čebelarskih razstav doma in na tujem ter zelo pripomogel k uveljavitvi kranjske čebele v svetu.
Koroški šolnik in narodni delavec Joško Tischler je leta 1926 na dunajski univerzi doktoriral iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili. Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler – rodil se je na današnji dan leta 1902 v Záblatah na Koroškem − se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.
Med prelomne dogodke na poti k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji sodi tudi veliko politično zborovanje na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček ja na njem prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija. **Posnetek** Podpisniki so se z njo zavzeli za demokratično, politično pluralno in samostojno državo slovenskega naroda. Deklaracija je poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za lastno prihodnost ter postavila temelje političnemu programu, s katerim je dobrega pol leta pozneje koalicija Demos zmagala na volitvah.
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov