Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jan Strgar (1881- 1955) izvoznik čebel, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Majniška deklaracija 1989
Leta 1234 je koroški vojvoda Bernhard Spanheim na svoji fevdalni posesti v Kostanjevici ustanovil cistercijanski samostan Marijin studenec – Kostanjeviški grad, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na tedanjem Kranjskem, ki je bil razpuščen leta 1786. Od srednjeveških stavb se je v samostanskem kompleksu ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. V 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali, so dozidali tudi večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Samostan je bil med zadnjo vojno požgan, v 60. letih pa se je začela njegova intenzivna obnova. Od leta 1961 je tam stalna zbirka Forme vive na prostem, leta 1974 so v obnovljenih samostanskih prostorih odprli galerijo Božidarja Jakca. Življenje cistercijanskega samostana v Kostanjevici je v monografiji preučil zgodovinar in klasični filolog akademik profesor doktor Jože Mlinarič.
Leta 1881 se je v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici rodil čebelar Jan Strgar. V prvi polovici 20. stoletja je bil največji slovenski izvoznik čebel. Cele čebelje družine je pošiljal v svet v originalnih kranjíčih, panjih z nepremičnim satjem, ki so jih v dobi trgovanja s čebelami razvili iz gorenjskega kmečkega panja. S pošiljkami v Avstralijo in na Japonsko je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike daljave. Udeleževal se je čebelarskih razstav doma in na tujem ter zelo pripomogel k uveljavitvi kranjske čebele v svetu.
Koroški šolnik in narodni delavec Joško Tischler je leta 1926 na dunajski univerzi doktoriral iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili. Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler – rodil se je na današnji dan leta 1902 v Záblatah na Koroškem − se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.
Med prelomne dogodke na poti k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji sodi tudi veliko politično zborovanje na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček ja na njem prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija. **Posnetek** Podpisniki so se z njo zavzeli za demokratično, politično pluralno in samostojno državo slovenskega naroda. Deklaracija je poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za lastno prihodnost ter postavila temelje političnemu programu, s katerim je dobrega pol leta pozneje koalicija Demos zmagala na volitvah.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jan Strgar (1881- 1955) izvoznik čebel, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Majniška deklaracija 1989
Leta 1234 je koroški vojvoda Bernhard Spanheim na svoji fevdalni posesti v Kostanjevici ustanovil cistercijanski samostan Marijin studenec – Kostanjeviški grad, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na tedanjem Kranjskem, ki je bil razpuščen leta 1786. Od srednjeveških stavb se je v samostanskem kompleksu ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. V 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali, so dozidali tudi večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Samostan je bil med zadnjo vojno požgan, v 60. letih pa se je začela njegova intenzivna obnova. Od leta 1961 je tam stalna zbirka Forme vive na prostem, leta 1974 so v obnovljenih samostanskih prostorih odprli galerijo Božidarja Jakca. Življenje cistercijanskega samostana v Kostanjevici je v monografiji preučil zgodovinar in klasični filolog akademik profesor doktor Jože Mlinarič.
Leta 1881 se je v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici rodil čebelar Jan Strgar. V prvi polovici 20. stoletja je bil največji slovenski izvoznik čebel. Cele čebelje družine je pošiljal v svet v originalnih kranjíčih, panjih z nepremičnim satjem, ki so jih v dobi trgovanja s čebelami razvili iz gorenjskega kmečkega panja. S pošiljkami v Avstralijo in na Japonsko je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike daljave. Udeleževal se je čebelarskih razstav doma in na tujem ter zelo pripomogel k uveljavitvi kranjske čebele v svetu.
Koroški šolnik in narodni delavec Joško Tischler je leta 1926 na dunajski univerzi doktoriral iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili. Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler – rodil se je na današnji dan leta 1902 v Záblatah na Koroškem − se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.
Med prelomne dogodke na poti k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji sodi tudi veliko politično zborovanje na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček ja na njem prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija. **Posnetek** Podpisniki so se z njo zavzeli za demokratično, politično pluralno in samostojno državo slovenskega naroda. Deklaracija je poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za lastno prihodnost ter postavila temelje političnemu programu, s katerim je dobrega pol leta pozneje koalicija Demos zmagala na volitvah.
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Neveljaven email naslov