Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

8. maj

08.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jan Strgar (1881- 1955) izvoznik čebel, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Majniška deklaracija 1989

Leta 1234 je koroški vojvoda Bernhard Spanheim na svoji fevdalni posesti v Kostanjevici ustanovil cistercijanski samostan Marijin studenec – Kostanjeviški grad, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na tedanjem Kranjskem, ki je bil razpuščen leta 1786. Od srednjeveških stavb se je v samostanskem kompleksu ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. V 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali, so dozidali tudi večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Samostan je bil med zadnjo vojno požgan, v 60. letih pa se je začela njegova intenzivna obnova. Od leta 1961 je tam stalna zbirka Forme vive na prostem, leta 1974 so v obnovljenih samostanskih prostorih odprli galerijo Božidarja Jakca. Življenje cistercijanskega samostana v Kostanjevici je v monografiji preučil zgodovinar in klasični filolog akademik profesor doktor Jože Mlinarič.

Leta 1881 se je v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici rodil čebelar Jan Strgar. V prvi polovici 20. stoletja je bil največji slovenski izvoznik čebel. Cele čebelje družine je pošiljal v svet v originalnih kranjíčih, panjih z nepremičnim satjem, ki so jih v dobi trgovanja s čebelami razvili iz gorenjskega kmečkega panja. S pošiljkami v Avstralijo in na Japonsko je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike daljave. Udeleževal se je čebelarskih razstav doma in na tujem ter zelo pripomogel k uveljavitvi kranjske čebele v svetu.

Koroški šolnik in narodni delavec Joško Tischler je leta 1926 na dunajski univerzi doktoriral iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili. Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler – rodil se je na današnji dan leta 1902 v Záblatah na Koroškem − se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.

Med prelomne dogodke na poti k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji sodi tudi veliko politično zborovanje na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček ja na njem prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija. **Posnetek** Podpisniki so se z njo zavzeli za demokratično, politično pluralno in samostojno državo slovenskega naroda. Deklaracija je poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za lastno prihodnost ter postavila temelje političnemu programu, s katerim je dobrega pol leta pozneje koalicija Demos zmagala na volitvah.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

8. maj

08.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jan Strgar (1881- 1955) izvoznik čebel, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Majniška deklaracija 1989

Leta 1234 je koroški vojvoda Bernhard Spanheim na svoji fevdalni posesti v Kostanjevici ustanovil cistercijanski samostan Marijin studenec – Kostanjeviški grad, eno najbogatejših in največjih zemljiških posesti na tedanjem Kranjskem, ki je bil razpuščen leta 1786. Od srednjeveških stavb se je v samostanskem kompleksu ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. V 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali, so dozidali tudi večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Samostan je bil med zadnjo vojno požgan, v 60. letih pa se je začela njegova intenzivna obnova. Od leta 1961 je tam stalna zbirka Forme vive na prostem, leta 1974 so v obnovljenih samostanskih prostorih odprli galerijo Božidarja Jakca. Življenje cistercijanskega samostana v Kostanjevici je v monografiji preučil zgodovinar in klasični filolog akademik profesor doktor Jože Mlinarič.

Leta 1881 se je v Nemškem Rovtu pri Bohinjski Bistrici rodil čebelar Jan Strgar. V prvi polovici 20. stoletja je bil največji slovenski izvoznik čebel. Cele čebelje družine je pošiljal v svet v originalnih kranjíčih, panjih z nepremičnim satjem, ki so jih v dobi trgovanja s čebelami razvili iz gorenjskega kmečkega panja. S pošiljkami v Avstralijo in na Japonsko je dosegel svetovni rekord v pošiljanju čebel na velike daljave. Udeleževal se je čebelarskih razstav doma in na tujem ter zelo pripomogel k uveljavitvi kranjske čebele v svetu.

Koroški šolnik in narodni delavec Joško Tischler je leta 1926 na dunajski univerzi doktoriral iz matematike in fizike. Že med študijem se je vključil v delo Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško in bil med soustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju, leta 1937 pa je prevzel vodenje Slovenske prosvetne zveze. Pozneje so ga zaradi ostrega kritiziranja nacističnega zatiranja slovenskega narodnostnega in kulturnega delovanja kot profesorja kazensko prestavili. Med vojno je bil predsednik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško, po njej pa predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je zahtevala ustanovitev slovenske gimnazije in učiteljišča ter slovenskih kmetijskih šol. Leta 1957 je postal ravnatelj na novo ustanovljene Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Joško Tischler – rodil se je na današnji dan leta 1902 v Záblatah na Koroškem − se je ves čas zavzemal za jezikovno in narodno enakopravnost koroških Slovencev ter zagovarjal njihovo vsestransko sodelovanje z matičnim narodom.

Med prelomne dogodke na poti k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji sodi tudi veliko politično zborovanje na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček ja na njem prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija. **Posnetek** Podpisniki so se z njo zavzeli za demokratično, politično pluralno in samostojno državo slovenskega naroda. Deklaracija je poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za lastno prihodnost ter postavila temelje političnemu programu, s katerim je dobrega pol leta pozneje koalicija Demos zmagala na volitvah.


19.03.2023

24. marec - začetek helikopterskega reševanja ponesrečenih v Slovenskih gorah

Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.03.2023

22. marec - Ivan Minatti: »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

21. marec - partizanski poveljnik z Menine planine

Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.03.2023

20. marec - začetki sistematičnega opazovanja vremena pri nas

Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne


12.03.2023

19. marec - fašistični zločin pri Strunjanu

»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

18. marec - Celjani v mirovni misiji na Kreti

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

17. marec - pred 100 leti se je rodil zgodovinar dr. Jože Koropec

Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

16. marec - Josip Apih in prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri nas

Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

15. marec - pred 140 leti se je rodil slikar in grafik Saša Šantel

Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

14. marec - pred 90 leti se je rodil literarni zgodovinar dr. Jože Pogačnik

Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

13. marec - 1848, zahteva po Zedinjeni Sloveniji

Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik


05.03.2023

12. marec - štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar

Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.03.2023

11. marec - Janez Vajkard Auersperg, od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem

“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.03.2023

10. marec -  duhovnik Izidor Završnik, po lastni volji v smrt namesto sojetnika

Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva


05.03.2023

9. marec - Jože Pučnik v boju za demokratične ideje že v gimnazijskem času

Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu


26.03.2023

29. marec

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.03.2023

8.marec - mednarodni praznik žena

Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle


05.03.2023

7. marec - Helidon, prva slovenska znamka gramofonskih plošč

Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo


06.03.2023

6. marec - Uroš Žun (1903 - 1977) "pravičnik med narodi" iz Radovljice

Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem


Stran 29 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov