Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učenec Valentina Vodnika
Mentor mladim umetnikom
Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Prevajalec svetopisemskih besedil Jožef Škrinar, tudi Škrinjar ali Skriner, je bil leta 1776 posvečen v duhovnika in je nato služboval po različnih krajih slovenskih dežel. V obdobju službovanja v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je sodeloval pri prevajanju Stare zaveze, pozneje pa je napisal tudi "Razlaganje svetiga evangelija svetiga Matevža". Kot učenec Valentina Vodnika je pisal v boljši slovenščini kakor Jernej Japelj, leta 1799 pa je ob podpori mlajših sodelavcev od Japlja prevzel vodstvo pri izdajanju svetopisemskih knjig. Jožef Škrinar se je rodil pred 270-imi leti (1753) v Zgornjih Gorjah.
Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in druga slovenska mesta. Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je ta spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.
Pred 110-imi leti (1913) se je na Zgornji Velki v Slovenskih goricah rodil kipar in pesnik Gabrijel Kolbič. Študiral je na umetnostno-obrtni šoli v Pragi, na kateri sta poučevala Jozef Mařatka, Rodinov učenec, in Karel Dvořak, ter pozneje na praški akademiji likovnih umetnosti. Od leta 1974 je delal kot profesor na obeh tedanjih mariborskih gimnazijah in nato na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ustanovil je svoj kiparski krožek za nadarjene učence, iz katerega so šli na študij kiparstva Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež - Lapajne, Rihard Vakaj, Marjan Teržan in Zdenka Golobova - Borčič. *Posnetek Slišali smo Kolbičevo pesem iz zbirke »Podobe z Velke«, sestavljene kot avtobiografija, njegove edine pesniške zbirke za odrasle. Posnetek Odlomek je prebral dramski igralec Vlado Novak. Med njegova bolj znana likovna dela sodijo kip Henrika Schreinerja pred nekdanjim učiteljiščem v Mariboru, spomenik narodnoosvobodilnega boja v Rušah, fantek z vrčem pred zgradbo univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka na šoli na Ptuju in več drugih javnih skulptur.
Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učenec Valentina Vodnika
Mentor mladim umetnikom
Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Prevajalec svetopisemskih besedil Jožef Škrinar, tudi Škrinjar ali Skriner, je bil leta 1776 posvečen v duhovnika in je nato služboval po različnih krajih slovenskih dežel. V obdobju službovanja v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je sodeloval pri prevajanju Stare zaveze, pozneje pa je napisal tudi "Razlaganje svetiga evangelija svetiga Matevža". Kot učenec Valentina Vodnika je pisal v boljši slovenščini kakor Jernej Japelj, leta 1799 pa je ob podpori mlajših sodelavcev od Japlja prevzel vodstvo pri izdajanju svetopisemskih knjig. Jožef Škrinar se je rodil pred 270-imi leti (1753) v Zgornjih Gorjah.
Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in druga slovenska mesta. Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je ta spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.
Pred 110-imi leti (1913) se je na Zgornji Velki v Slovenskih goricah rodil kipar in pesnik Gabrijel Kolbič. Študiral je na umetnostno-obrtni šoli v Pragi, na kateri sta poučevala Jozef Mařatka, Rodinov učenec, in Karel Dvořak, ter pozneje na praški akademiji likovnih umetnosti. Od leta 1974 je delal kot profesor na obeh tedanjih mariborskih gimnazijah in nato na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ustanovil je svoj kiparski krožek za nadarjene učence, iz katerega so šli na študij kiparstva Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež - Lapajne, Rihard Vakaj, Marjan Teržan in Zdenka Golobova - Borčič. *Posnetek Slišali smo Kolbičevo pesem iz zbirke »Podobe z Velke«, sestavljene kot avtobiografija, njegove edine pesniške zbirke za odrasle. Posnetek Odlomek je prebral dramski igralec Vlado Novak. Med njegova bolj znana likovna dela sodijo kip Henrika Schreinerja pred nekdanjim učiteljiščem v Mariboru, spomenik narodnoosvobodilnega boja v Rušah, fantek z vrčem pred zgradbo univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka na šoli na Ptuju in več drugih javnih skulptur.
Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov