Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učenec Valentina Vodnika
Mentor mladim umetnikom
Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Prevajalec svetopisemskih besedil Jožef Škrinar, tudi Škrinjar ali Skriner, je bil leta 1776 posvečen v duhovnika in je nato služboval po različnih krajih slovenskih dežel. V obdobju službovanja v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je sodeloval pri prevajanju Stare zaveze, pozneje pa je napisal tudi "Razlaganje svetiga evangelija svetiga Matevža". Kot učenec Valentina Vodnika je pisal v boljši slovenščini kakor Jernej Japelj, leta 1799 pa je ob podpori mlajših sodelavcev od Japlja prevzel vodstvo pri izdajanju svetopisemskih knjig. Jožef Škrinar se je rodil pred 270-imi leti (1753) v Zgornjih Gorjah.
Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in druga slovenska mesta. Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je ta spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.
Pred 110-imi leti (1913) se je na Zgornji Velki v Slovenskih goricah rodil kipar in pesnik Gabrijel Kolbič. Študiral je na umetnostno-obrtni šoli v Pragi, na kateri sta poučevala Jozef Mařatka, Rodinov učenec, in Karel Dvořak, ter pozneje na praški akademiji likovnih umetnosti. Od leta 1974 je delal kot profesor na obeh tedanjih mariborskih gimnazijah in nato na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ustanovil je svoj kiparski krožek za nadarjene učence, iz katerega so šli na študij kiparstva Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež - Lapajne, Rihard Vakaj, Marjan Teržan in Zdenka Golobova - Borčič. *Posnetek Slišali smo Kolbičevo pesem iz zbirke »Podobe z Velke«, sestavljene kot avtobiografija, njegove edine pesniške zbirke za odrasle. Posnetek Odlomek je prebral dramski igralec Vlado Novak. Med njegova bolj znana likovna dela sodijo kip Henrika Schreinerja pred nekdanjim učiteljiščem v Mariboru, spomenik narodnoosvobodilnega boja v Rušah, fantek z vrčem pred zgradbo univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka na šoli na Ptuju in več drugih javnih skulptur.
Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učenec Valentina Vodnika
Mentor mladim umetnikom
Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Prevajalec svetopisemskih besedil Jožef Škrinar, tudi Škrinjar ali Skriner, je bil leta 1776 posvečen v duhovnika in je nato služboval po različnih krajih slovenskih dežel. V obdobju službovanja v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je sodeloval pri prevajanju Stare zaveze, pozneje pa je napisal tudi "Razlaganje svetiga evangelija svetiga Matevža". Kot učenec Valentina Vodnika je pisal v boljši slovenščini kakor Jernej Japelj, leta 1799 pa je ob podpori mlajših sodelavcev od Japlja prevzel vodstvo pri izdajanju svetopisemskih knjig. Jožef Škrinar se je rodil pred 270-imi leti (1753) v Zgornjih Gorjah.
Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in druga slovenska mesta. Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je ta spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.
Pred 110-imi leti (1913) se je na Zgornji Velki v Slovenskih goricah rodil kipar in pesnik Gabrijel Kolbič. Študiral je na umetnostno-obrtni šoli v Pragi, na kateri sta poučevala Jozef Mařatka, Rodinov učenec, in Karel Dvořak, ter pozneje na praški akademiji likovnih umetnosti. Od leta 1974 je delal kot profesor na obeh tedanjih mariborskih gimnazijah in nato na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ustanovil je svoj kiparski krožek za nadarjene učence, iz katerega so šli na študij kiparstva Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež - Lapajne, Rihard Vakaj, Marjan Teržan in Zdenka Golobova - Borčič. *Posnetek Slišali smo Kolbičevo pesem iz zbirke »Podobe z Velke«, sestavljene kot avtobiografija, njegove edine pesniške zbirke za odrasle. Posnetek Odlomek je prebral dramski igralec Vlado Novak. Med njegova bolj znana likovna dela sodijo kip Henrika Schreinerja pred nekdanjim učiteljiščem v Mariboru, spomenik narodnoosvobodilnega boja v Rušah, fantek z vrčem pred zgradbo univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka na šoli na Ptuju in več drugih javnih skulptur.
Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov