Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik

Prevajalec svetopisemskih besedil Jožef Škrinar, tudi Škrinjar ali Skriner, je bil leta 1776 posvečen v duhovnika in je nato služboval po različnih krajih slovenskih dežel. V obdobju službovanja v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je sodeloval pri prevajanju Stare zaveze, pozneje pa je napisal tudi "Razlaganje svetiga evangelija svetiga Matevža". Kot učenec Valentina Vodnika je pisal v boljši slovenščini kakor Jernej Japelj, leta 1799 pa je ob podpori mlajših sodelavcev od Japlja prevzel vodstvo pri izdajanju svetopisemskih knjig. Jožef Škrinar se je rodil pred 270-imi leti (1753) v Zgornjih Gorjah.

Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in druga slovenska mesta. Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je ta spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.

Pred 110-imi leti (1913) se je na Zgornji Velki v Slovenskih goricah rodil kipar in pesnik Gabrijel Kolbič. Študiral je na  umetnostno-obrtni šoli v Pragi, na kateri sta poučevala Jozef Mařatka, Rodinov učenec, in Karel Dvořak, ter pozneje na praški akademiji likovnih umetnosti.  Od leta 1974 je delal kot profesor na obeh tedanjih mariborskih gimnazijah in nato na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ustanovil je svoj kiparski krožek za nadarjene učence, iz katerega so šli na študij kiparstva Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež - Lapajne, Rihard Vakaj, Marjan Teržan in Zdenka Golobova - Borčič. *Posnetek  Slišali smo Kolbičevo pesem iz zbirke »Podobe z Velke«, sestavljene kot avtobiografija, njegove edine pesniške zbirke za odrasle. Posnetek  Odlomek je prebral dramski igralec Vlado Novak. Med njegova bolj znana likovna dela sodijo kip Henrika Schreinerja pred nekdanjim učiteljiščem v Mariboru, spomenik narodnoosvobodilnega boja v Rušah, fantek z vrčem pred zgradbo univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka na šoli na Ptuju in več drugih javnih skulptur.

Čebelar in gospodarstvenik  Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899  tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.