Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učenec Valentina Vodnika
Mentor mladim umetnikom
Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Prevajalec svetopisemskih besedil Jožef Škrinar, tudi Škrinjar ali Skriner, je bil leta 1776 posvečen v duhovnika in je nato služboval po različnih krajih slovenskih dežel. V obdobju službovanja v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je sodeloval pri prevajanju Stare zaveze, pozneje pa je napisal tudi "Razlaganje svetiga evangelija svetiga Matevža". Kot učenec Valentina Vodnika je pisal v boljši slovenščini kakor Jernej Japelj, leta 1799 pa je ob podpori mlajših sodelavcev od Japlja prevzel vodstvo pri izdajanju svetopisemskih knjig. Jožef Škrinar se je rodil pred 270-imi leti (1753) v Zgornjih Gorjah.
Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in druga slovenska mesta. Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je ta spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.
Pred 110-imi leti (1913) se je na Zgornji Velki v Slovenskih goricah rodil kipar in pesnik Gabrijel Kolbič. Študiral je na umetnostno-obrtni šoli v Pragi, na kateri sta poučevala Jozef Mařatka, Rodinov učenec, in Karel Dvořak, ter pozneje na praški akademiji likovnih umetnosti. Od leta 1974 je delal kot profesor na obeh tedanjih mariborskih gimnazijah in nato na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ustanovil je svoj kiparski krožek za nadarjene učence, iz katerega so šli na študij kiparstva Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež - Lapajne, Rihard Vakaj, Marjan Teržan in Zdenka Golobova - Borčič. *Posnetek Slišali smo Kolbičevo pesem iz zbirke »Podobe z Velke«, sestavljene kot avtobiografija, njegove edine pesniške zbirke za odrasle. Posnetek Odlomek je prebral dramski igralec Vlado Novak. Med njegova bolj znana likovna dela sodijo kip Henrika Schreinerja pred nekdanjim učiteljiščem v Mariboru, spomenik narodnoosvobodilnega boja v Rušah, fantek z vrčem pred zgradbo univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka na šoli na Ptuju in več drugih javnih skulptur.
Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učenec Valentina Vodnika
Mentor mladim umetnikom
Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Prevajalec svetopisemskih besedil Jožef Škrinar, tudi Škrinjar ali Skriner, je bil leta 1776 posvečen v duhovnika in je nato služboval po različnih krajih slovenskih dežel. V obdobju službovanja v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je sodeloval pri prevajanju Stare zaveze, pozneje pa je napisal tudi "Razlaganje svetiga evangelija svetiga Matevža". Kot učenec Valentina Vodnika je pisal v boljši slovenščini kakor Jernej Japelj, leta 1799 pa je ob podpori mlajših sodelavcev od Japlja prevzel vodstvo pri izdajanju svetopisemskih knjig. Jožef Škrinar se je rodil pred 270-imi leti (1753) v Zgornjih Gorjah.
Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in druga slovenska mesta. Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je ta spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.
Pred 110-imi leti (1913) se je na Zgornji Velki v Slovenskih goricah rodil kipar in pesnik Gabrijel Kolbič. Študiral je na umetnostno-obrtni šoli v Pragi, na kateri sta poučevala Jozef Mařatka, Rodinov učenec, in Karel Dvořak, ter pozneje na praški akademiji likovnih umetnosti. Od leta 1974 je delal kot profesor na obeh tedanjih mariborskih gimnazijah in nato na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ustanovil je svoj kiparski krožek za nadarjene učence, iz katerega so šli na študij kiparstva Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež - Lapajne, Rihard Vakaj, Marjan Teržan in Zdenka Golobova - Borčič. *Posnetek Slišali smo Kolbičevo pesem iz zbirke »Podobe z Velke«, sestavljene kot avtobiografija, njegove edine pesniške zbirke za odrasle. Posnetek Odlomek je prebral dramski igralec Vlado Novak. Med njegova bolj znana likovna dela sodijo kip Henrika Schreinerja pred nekdanjim učiteljiščem v Mariboru, spomenik narodnoosvobodilnega boja v Rušah, fantek z vrčem pred zgradbo univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka na šoli na Ptuju in več drugih javnih skulptur.
Čebelar in gospodarstvenik Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899 tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov