Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

13. marec - 1848, zahteva po Zedinjeni Sloveniji

12.03.2023

Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik

Prevajalec svetopisemskih besedil Jožef Škrinar, tudi Škrinjar ali Skriner, je bil leta 1776 posvečen v duhovnika in je nato služboval po različnih krajih slovenskih dežel. V obdobju službovanja v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je sodeloval pri prevajanju Stare zaveze, pozneje pa je napisal tudi "Razlaganje svetiga evangelija svetiga Matevža". Kot učenec Valentina Vodnika je pisal v boljši slovenščini kakor Jernej Japelj, leta 1799 pa je ob podpori mlajših sodelavcev od Japlja prevzel vodstvo pri izdajanju svetopisemskih knjig. Jožef Škrinar se je rodil pred 270-imi leti (1753) v Zgornjih Gorjah.

 

Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in druga slovenska mesta. Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je ta spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.

 

Pred 110-imi leti (1913) se je na Zgornji Velki v Slovenskih goricah rodil kipar in pesnik Gabrijel Kolbič. Študiral je na  umetnostno-obrtni šoli v Pragi, na kateri sta poučevala Jozef Mařatka, Rodinov učenec, in Karel Dvořak, ter pozneje na praški akademiji likovnih umetnosti.  Od leta 1974 je delal kot profesor na obeh tedanjih mariborskih gimnazijah in nato na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ustanovil je svoj kiparski krožek za nadarjene učence, iz katerega so šli na študij kiparstva Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež - Lapajne, Rihard Vakaj, Marjan Teržan in Zdenka Golobova - Borčič. *Posnetek  Slišali smo Kolbičevo pesem iz zbirke »Podobe z Velke«, sestavljene kot avtobiografija, njegove edine pesniške zbirke za odrasle. Posnetek  Odlomek je prebral dramski igralec Vlado Novak. Med njegova bolj znana likovna dela sodijo kip Henrika Schreinerja pred nekdanjim učiteljiščem v Mariboru, spomenik narodnoosvobodilnega boja v Rušah, fantek z vrčem pred zgradbo univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka na šoli na Ptuju in več drugih javnih skulptur.

 

Čebelar in gospodarstvenik  Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899  tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

13. marec - 1848, zahteva po Zedinjeni Sloveniji

12.03.2023

Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik

Prevajalec svetopisemskih besedil Jožef Škrinar, tudi Škrinjar ali Skriner, je bil leta 1776 posvečen v duhovnika in je nato služboval po različnih krajih slovenskih dežel. V obdobju službovanja v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je sodeloval pri prevajanju Stare zaveze, pozneje pa je napisal tudi "Razlaganje svetiga evangelija svetiga Matevža". Kot učenec Valentina Vodnika je pisal v boljši slovenščini kakor Jernej Japelj, leta 1799 pa je ob podpori mlajših sodelavcev od Japlja prevzel vodstvo pri izdajanju svetopisemskih knjig. Jožef Škrinar se je rodil pred 270-imi leti (1753) v Zgornjih Gorjah.

 

Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in druga slovenska mesta. Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je ta spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.

 

Pred 110-imi leti (1913) se je na Zgornji Velki v Slovenskih goricah rodil kipar in pesnik Gabrijel Kolbič. Študiral je na  umetnostno-obrtni šoli v Pragi, na kateri sta poučevala Jozef Mařatka, Rodinov učenec, in Karel Dvořak, ter pozneje na praški akademiji likovnih umetnosti.  Od leta 1974 je delal kot profesor na obeh tedanjih mariborskih gimnazijah in nato na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ustanovil je svoj kiparski krožek za nadarjene učence, iz katerega so šli na študij kiparstva Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež - Lapajne, Rihard Vakaj, Marjan Teržan in Zdenka Golobova - Borčič. *Posnetek  Slišali smo Kolbičevo pesem iz zbirke »Podobe z Velke«, sestavljene kot avtobiografija, njegove edine pesniške zbirke za odrasle. Posnetek  Odlomek je prebral dramski igralec Vlado Novak. Med njegova bolj znana likovna dela sodijo kip Henrika Schreinerja pred nekdanjim učiteljiščem v Mariboru, spomenik narodnoosvobodilnega boja v Rušah, fantek z vrčem pred zgradbo univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, spomenik narodnega heroja Jožeta Lacka na šoli na Ptuju in več drugih javnih skulptur.

 

Čebelar in gospodarstvenik  Anton Žnideršič je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja. Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899  tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil leta 1874 v Ilirski Bistrici.


21.04.2024

24. april - Zmaga Kumer – etnomuzikologinja (1924)

Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

23.april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

22. april - Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik (1791)

Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

21. april - Josephine Zakrajšek (1904) glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.04.2024

20. april - smrt kmečkega upornika Gregorja Kobala (1714)

Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

19. april - dr. Vladimir Šlebinger - svetovalec OZN za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali (1906)

Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov