Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo
“Koledar amerikanskega Slovenca”
Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1712 se je na Württemberškem rodil baročni kipar Jožef Straub . Sprva je deloval pod Robbovim vplivom v Ljubljani, potem pa se je za zmeraj preselil v Maribor, kjer je postal eden največjih baročnih mojstrov z izrazito monumentalno močjo. Leta 1743 je za Glavni trg v Mariboru izdelal Kužno znamenje z Marijinim stebrom. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkveni hram v Studenicah. Ustvarjal je tudi v Celju, na Ptuju, v Rogatcu in tudi na Hrvaškem. Znan je po težki, masivni poznobaročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska, a s tem slogom se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture.
Misijonar Josip Frančišek Buh se je rodil leta 1833 v Lučínah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike ter tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah “Amerikanski Slovenec” je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike “Koledarja amerikanskega Slovenca” in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu imenovali del mesta Pierz v Minnesoti.
17. marca 1862 je avstrijski državni minister Josef Lasser v odgovor na interpelacijo slovenskega poslanca Antona Černeta v avstrijskem državnem zboru razglasil, da je višjim deželnim sodiščem v Gradcu in Trstu izdal odredbo, s katero je določil obveznost poslovanja s Slovenci v slovenskem jeziku. Prav tako je določil tudi obvezo zaposlovanja oseb za sodniško službo, ki znajo slovenski jezik. V praksi je bilo tudi poslej slovensko uradovanje še kar nekaj časa odvisno od zaposlenih na sodiščih, kljub temu pa je ta uredba v oktobru leta 1866 začela veljati tudi za civilne sodne postopke, to je pomenilo, da so bile odtlej dopustne tudi tožbe v slovenskem jeziku, čeprav se je to sprva v praksi le redko izvajalo. Enakopravnost jezikov je bila sicer obljubljena že v letu 1848, a kljub temu je omenjena odredba, ki je ne najdemo v nobenem uradnem listu tiste dobe, pomemben mejnik pri uvajanju slovenščine na sodiščih.
Zgodovinar Jože Koropec je po osnovni šoli na Zgornji Polskavi v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji in leta 1948 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je do leta 1954 poučeval na gimnaziji v Črnomlju, potem na klasični gimnaziji v Mariboru ter po njeni ukinitvi do leta 1963 na I. državni gimnaziji. V tem času je napisal svojo prvo razpravo z naslovom Slovenjebistriški svet v 14. in 15. stoletju in na začetku šestdesetih let sodeloval pri ustvarjanju učbenika zgodovine za 2. razred gimnazij. Po ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru je bil leta 1963 izvoljen za profesorja. Med tem časom je opravil podiplomski študij in uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom Zemeljske gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je bil profesor za slovensko in južnoslovansko zgodovino do leta 1918 in kot prvi zgodovinar postal tudi zaslužni profesor Univerze v Mariboru. V raziskovalnem delu se je podrobneje ukvarjal z zgodovino zemljiških gospoščin na slovenskem Štajerskem, za lokalno zgodovino pa je pomembno tudi njegovo odkritje listine v deželnem arhivu v Gradcu iz leta 1311, v kateri se Slovenska Bistrica po doslej znanih podatkih prvič omenja kot mesto. Zgodovinar doktor Jože Koropec se je rodil pred 100 leti (1923) na Bukovcu pri Zgornji Polskavi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo
“Koledar amerikanskega Slovenca”
Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1712 se je na Württemberškem rodil baročni kipar Jožef Straub . Sprva je deloval pod Robbovim vplivom v Ljubljani, potem pa se je za zmeraj preselil v Maribor, kjer je postal eden največjih baročnih mojstrov z izrazito monumentalno močjo. Leta 1743 je za Glavni trg v Mariboru izdelal Kužno znamenje z Marijinim stebrom. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkveni hram v Studenicah. Ustvarjal je tudi v Celju, na Ptuju, v Rogatcu in tudi na Hrvaškem. Znan je po težki, masivni poznobaročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska, a s tem slogom se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture.
Misijonar Josip Frančišek Buh se je rodil leta 1833 v Lučínah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike ter tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah “Amerikanski Slovenec” je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike “Koledarja amerikanskega Slovenca” in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu imenovali del mesta Pierz v Minnesoti.
17. marca 1862 je avstrijski državni minister Josef Lasser v odgovor na interpelacijo slovenskega poslanca Antona Černeta v avstrijskem državnem zboru razglasil, da je višjim deželnim sodiščem v Gradcu in Trstu izdal odredbo, s katero je določil obveznost poslovanja s Slovenci v slovenskem jeziku. Prav tako je določil tudi obvezo zaposlovanja oseb za sodniško službo, ki znajo slovenski jezik. V praksi je bilo tudi poslej slovensko uradovanje še kar nekaj časa odvisno od zaposlenih na sodiščih, kljub temu pa je ta uredba v oktobru leta 1866 začela veljati tudi za civilne sodne postopke, to je pomenilo, da so bile odtlej dopustne tudi tožbe v slovenskem jeziku, čeprav se je to sprva v praksi le redko izvajalo. Enakopravnost jezikov je bila sicer obljubljena že v letu 1848, a kljub temu je omenjena odredba, ki je ne najdemo v nobenem uradnem listu tiste dobe, pomemben mejnik pri uvajanju slovenščine na sodiščih.
Zgodovinar Jože Koropec je po osnovni šoli na Zgornji Polskavi v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji in leta 1948 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je do leta 1954 poučeval na gimnaziji v Črnomlju, potem na klasični gimnaziji v Mariboru ter po njeni ukinitvi do leta 1963 na I. državni gimnaziji. V tem času je napisal svojo prvo razpravo z naslovom Slovenjebistriški svet v 14. in 15. stoletju in na začetku šestdesetih let sodeloval pri ustvarjanju učbenika zgodovine za 2. razred gimnazij. Po ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru je bil leta 1963 izvoljen za profesorja. Med tem časom je opravil podiplomski študij in uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom Zemeljske gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je bil profesor za slovensko in južnoslovansko zgodovino do leta 1918 in kot prvi zgodovinar postal tudi zaslužni profesor Univerze v Mariboru. V raziskovalnem delu se je podrobneje ukvarjal z zgodovino zemljiških gospoščin na slovenskem Štajerskem, za lokalno zgodovino pa je pomembno tudi njegovo odkritje listine v deželnem arhivu v Gradcu iz leta 1311, v kateri se Slovenska Bistrica po doslej znanih podatkih prvič omenja kot mesto. Zgodovinar doktor Jože Koropec se je rodil pred 100 leti (1923) na Bukovcu pri Zgornji Polskavi.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov