Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo
“Koledar amerikanskega Slovenca”
Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1712 se je na Württemberškem rodil baročni kipar Jožef Straub . Sprva je deloval pod Robbovim vplivom v Ljubljani, potem pa se je za zmeraj preselil v Maribor, kjer je postal eden največjih baročnih mojstrov z izrazito monumentalno močjo. Leta 1743 je za Glavni trg v Mariboru izdelal Kužno znamenje z Marijinim stebrom. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkveni hram v Studenicah. Ustvarjal je tudi v Celju, na Ptuju, v Rogatcu in tudi na Hrvaškem. Znan je po težki, masivni poznobaročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska, a s tem slogom se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture.
Misijonar Josip Frančišek Buh se je rodil leta 1833 v Lučínah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike ter tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah “Amerikanski Slovenec” je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike “Koledarja amerikanskega Slovenca” in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu imenovali del mesta Pierz v Minnesoti.
17. marca 1862 je avstrijski državni minister Josef Lasser v odgovor na interpelacijo slovenskega poslanca Antona Černeta v avstrijskem državnem zboru razglasil, da je višjim deželnim sodiščem v Gradcu in Trstu izdal odredbo, s katero je določil obveznost poslovanja s Slovenci v slovenskem jeziku. Prav tako je določil tudi obvezo zaposlovanja oseb za sodniško službo, ki znajo slovenski jezik. V praksi je bilo tudi poslej slovensko uradovanje še kar nekaj časa odvisno od zaposlenih na sodiščih, kljub temu pa je ta uredba v oktobru leta 1866 začela veljati tudi za civilne sodne postopke, to je pomenilo, da so bile odtlej dopustne tudi tožbe v slovenskem jeziku, čeprav se je to sprva v praksi le redko izvajalo. Enakopravnost jezikov je bila sicer obljubljena že v letu 1848, a kljub temu je omenjena odredba, ki je ne najdemo v nobenem uradnem listu tiste dobe, pomemben mejnik pri uvajanju slovenščine na sodiščih.
Zgodovinar Jože Koropec je po osnovni šoli na Zgornji Polskavi v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji in leta 1948 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je do leta 1954 poučeval na gimnaziji v Črnomlju, potem na klasični gimnaziji v Mariboru ter po njeni ukinitvi do leta 1963 na I. državni gimnaziji. V tem času je napisal svojo prvo razpravo z naslovom Slovenjebistriški svet v 14. in 15. stoletju in na začetku šestdesetih let sodeloval pri ustvarjanju učbenika zgodovine za 2. razred gimnazij. Po ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru je bil leta 1963 izvoljen za profesorja. Med tem časom je opravil podiplomski študij in uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom Zemeljske gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je bil profesor za slovensko in južnoslovansko zgodovino do leta 1918 in kot prvi zgodovinar postal tudi zaslužni profesor Univerze v Mariboru. V raziskovalnem delu se je podrobneje ukvarjal z zgodovino zemljiških gospoščin na slovenskem Štajerskem, za lokalno zgodovino pa je pomembno tudi njegovo odkritje listine v deželnem arhivu v Gradcu iz leta 1311, v kateri se Slovenska Bistrica po doslej znanih podatkih prvič omenja kot mesto. Zgodovinar doktor Jože Koropec se je rodil pred 100 leti (1923) na Bukovcu pri Zgornji Polskavi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo
“Koledar amerikanskega Slovenca”
Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1712 se je na Württemberškem rodil baročni kipar Jožef Straub . Sprva je deloval pod Robbovim vplivom v Ljubljani, potem pa se je za zmeraj preselil v Maribor, kjer je postal eden največjih baročnih mojstrov z izrazito monumentalno močjo. Leta 1743 je za Glavni trg v Mariboru izdelal Kužno znamenje z Marijinim stebrom. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkveni hram v Studenicah. Ustvarjal je tudi v Celju, na Ptuju, v Rogatcu in tudi na Hrvaškem. Znan je po težki, masivni poznobaročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska, a s tem slogom se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture.
Misijonar Josip Frančišek Buh se je rodil leta 1833 v Lučínah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike ter tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah “Amerikanski Slovenec” je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike “Koledarja amerikanskega Slovenca” in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu imenovali del mesta Pierz v Minnesoti.
17. marca 1862 je avstrijski državni minister Josef Lasser v odgovor na interpelacijo slovenskega poslanca Antona Černeta v avstrijskem državnem zboru razglasil, da je višjim deželnim sodiščem v Gradcu in Trstu izdal odredbo, s katero je določil obveznost poslovanja s Slovenci v slovenskem jeziku. Prav tako je določil tudi obvezo zaposlovanja oseb za sodniško službo, ki znajo slovenski jezik. V praksi je bilo tudi poslej slovensko uradovanje še kar nekaj časa odvisno od zaposlenih na sodiščih, kljub temu pa je ta uredba v oktobru leta 1866 začela veljati tudi za civilne sodne postopke, to je pomenilo, da so bile odtlej dopustne tudi tožbe v slovenskem jeziku, čeprav se je to sprva v praksi le redko izvajalo. Enakopravnost jezikov je bila sicer obljubljena že v letu 1848, a kljub temu je omenjena odredba, ki je ne najdemo v nobenem uradnem listu tiste dobe, pomemben mejnik pri uvajanju slovenščine na sodiščih.
Zgodovinar Jože Koropec je po osnovni šoli na Zgornji Polskavi v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji in leta 1948 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je do leta 1954 poučeval na gimnaziji v Črnomlju, potem na klasični gimnaziji v Mariboru ter po njeni ukinitvi do leta 1963 na I. državni gimnaziji. V tem času je napisal svojo prvo razpravo z naslovom Slovenjebistriški svet v 14. in 15. stoletju in na začetku šestdesetih let sodeloval pri ustvarjanju učbenika zgodovine za 2. razred gimnazij. Po ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru je bil leta 1963 izvoljen za profesorja. Med tem časom je opravil podiplomski študij in uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom Zemeljske gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je bil profesor za slovensko in južnoslovansko zgodovino do leta 1918 in kot prvi zgodovinar postal tudi zaslužni profesor Univerze v Mariboru. V raziskovalnem delu se je podrobneje ukvarjal z zgodovino zemljiških gospoščin na slovenskem Štajerskem, za lokalno zgodovino pa je pomembno tudi njegovo odkritje listine v deželnem arhivu v Gradcu iz leta 1311, v kateri se Slovenska Bistrica po doslej znanih podatkih prvič omenja kot mesto. Zgodovinar doktor Jože Koropec se je rodil pred 100 leti (1923) na Bukovcu pri Zgornji Polskavi.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov