Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo
“Koledar amerikanskega Slovenca”
Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1712 se je na Württemberškem rodil baročni kipar Jožef Straub . Sprva je deloval pod Robbovim vplivom v Ljubljani, potem pa se je za zmeraj preselil v Maribor, kjer je postal eden največjih baročnih mojstrov z izrazito monumentalno močjo. Leta 1743 je za Glavni trg v Mariboru izdelal Kužno znamenje z Marijinim stebrom. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkveni hram v Studenicah. Ustvarjal je tudi v Celju, na Ptuju, v Rogatcu in tudi na Hrvaškem. Znan je po težki, masivni poznobaročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska, a s tem slogom se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture.
Misijonar Josip Frančišek Buh se je rodil leta 1833 v Lučínah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike ter tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah “Amerikanski Slovenec” je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike “Koledarja amerikanskega Slovenca” in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu imenovali del mesta Pierz v Minnesoti.
17. marca 1862 je avstrijski državni minister Josef Lasser v odgovor na interpelacijo slovenskega poslanca Antona Černeta v avstrijskem državnem zboru razglasil, da je višjim deželnim sodiščem v Gradcu in Trstu izdal odredbo, s katero je določil obveznost poslovanja s Slovenci v slovenskem jeziku. Prav tako je določil tudi obvezo zaposlovanja oseb za sodniško službo, ki znajo slovenski jezik. V praksi je bilo tudi poslej slovensko uradovanje še kar nekaj časa odvisno od zaposlenih na sodiščih, kljub temu pa je ta uredba v oktobru leta 1866 začela veljati tudi za civilne sodne postopke, to je pomenilo, da so bile odtlej dopustne tudi tožbe v slovenskem jeziku, čeprav se je to sprva v praksi le redko izvajalo. Enakopravnost jezikov je bila sicer obljubljena že v letu 1848, a kljub temu je omenjena odredba, ki je ne najdemo v nobenem uradnem listu tiste dobe, pomemben mejnik pri uvajanju slovenščine na sodiščih.
Zgodovinar Jože Koropec je po osnovni šoli na Zgornji Polskavi v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji in leta 1948 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je do leta 1954 poučeval na gimnaziji v Črnomlju, potem na klasični gimnaziji v Mariboru ter po njeni ukinitvi do leta 1963 na I. državni gimnaziji. V tem času je napisal svojo prvo razpravo z naslovom Slovenjebistriški svet v 14. in 15. stoletju in na začetku šestdesetih let sodeloval pri ustvarjanju učbenika zgodovine za 2. razred gimnazij. Po ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru je bil leta 1963 izvoljen za profesorja. Med tem časom je opravil podiplomski študij in uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom Zemeljske gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je bil profesor za slovensko in južnoslovansko zgodovino do leta 1918 in kot prvi zgodovinar postal tudi zaslužni profesor Univerze v Mariboru. V raziskovalnem delu se je podrobneje ukvarjal z zgodovino zemljiških gospoščin na slovenskem Štajerskem, za lokalno zgodovino pa je pomembno tudi njegovo odkritje listine v deželnem arhivu v Gradcu iz leta 1311, v kateri se Slovenska Bistrica po doslej znanih podatkih prvič omenja kot mesto. Zgodovinar doktor Jože Koropec se je rodil pred 100 leti (1923) na Bukovcu pri Zgornji Polskavi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo
“Koledar amerikanskega Slovenca”
Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1712 se je na Württemberškem rodil baročni kipar Jožef Straub . Sprva je deloval pod Robbovim vplivom v Ljubljani, potem pa se je za zmeraj preselil v Maribor, kjer je postal eden največjih baročnih mojstrov z izrazito monumentalno močjo. Leta 1743 je za Glavni trg v Mariboru izdelal Kužno znamenje z Marijinim stebrom. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkveni hram v Studenicah. Ustvarjal je tudi v Celju, na Ptuju, v Rogatcu in tudi na Hrvaškem. Znan je po težki, masivni poznobaročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska, a s tem slogom se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture.
Misijonar Josip Frančišek Buh se je rodil leta 1833 v Lučínah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike ter tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah “Amerikanski Slovenec” je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike “Koledarja amerikanskega Slovenca” in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu imenovali del mesta Pierz v Minnesoti.
17. marca 1862 je avstrijski državni minister Josef Lasser v odgovor na interpelacijo slovenskega poslanca Antona Černeta v avstrijskem državnem zboru razglasil, da je višjim deželnim sodiščem v Gradcu in Trstu izdal odredbo, s katero je določil obveznost poslovanja s Slovenci v slovenskem jeziku. Prav tako je določil tudi obvezo zaposlovanja oseb za sodniško službo, ki znajo slovenski jezik. V praksi je bilo tudi poslej slovensko uradovanje še kar nekaj časa odvisno od zaposlenih na sodiščih, kljub temu pa je ta uredba v oktobru leta 1866 začela veljati tudi za civilne sodne postopke, to je pomenilo, da so bile odtlej dopustne tudi tožbe v slovenskem jeziku, čeprav se je to sprva v praksi le redko izvajalo. Enakopravnost jezikov je bila sicer obljubljena že v letu 1848, a kljub temu je omenjena odredba, ki je ne najdemo v nobenem uradnem listu tiste dobe, pomemben mejnik pri uvajanju slovenščine na sodiščih.
Zgodovinar Jože Koropec je po osnovni šoli na Zgornji Polskavi v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji in leta 1948 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je do leta 1954 poučeval na gimnaziji v Črnomlju, potem na klasični gimnaziji v Mariboru ter po njeni ukinitvi do leta 1963 na I. državni gimnaziji. V tem času je napisal svojo prvo razpravo z naslovom Slovenjebistriški svet v 14. in 15. stoletju in na začetku šestdesetih let sodeloval pri ustvarjanju učbenika zgodovine za 2. razred gimnazij. Po ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru je bil leta 1963 izvoljen za profesorja. Med tem časom je opravil podiplomski študij in uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom Zemeljske gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je bil profesor za slovensko in južnoslovansko zgodovino do leta 1918 in kot prvi zgodovinar postal tudi zaslužni profesor Univerze v Mariboru. V raziskovalnem delu se je podrobneje ukvarjal z zgodovino zemljiških gospoščin na slovenskem Štajerskem, za lokalno zgodovino pa je pomembno tudi njegovo odkritje listine v deželnem arhivu v Gradcu iz leta 1311, v kateri se Slovenska Bistrica po doslej znanih podatkih prvič omenja kot mesto. Zgodovinar doktor Jože Koropec se je rodil pred 100 leti (1923) na Bukovcu pri Zgornji Polskavi.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov