Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

19.03.2023

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

a23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem nemško-slovenskem patentu, ki ga je potrdila cesarica Marija Terezija. Njegova določila so bila odziv na čedalje gostejši rečni promet po  Savi, pa tudi na nered in težave, ki so bile povezane z vse pomembnejšo trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva. Plovni red so morali upoštevati vsi, ki so po Savi prevažali trgovsko in drugo blago. 

 

Zgodovinarka filozofije  Alma Sodnik  je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko. Posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Čeprav njenega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njenih moških kolegov tedanje dobe, v predvojni akademski sferi ni mogla napredovati v skladu s svojim delom in sposobnostmi. Prvo redno zaposlitev je tako dobila šele po drugi svetovni vojni. Od 1946 je bila izredna in nato do upokojitve redna profesorica na oddelku za filozofijo današnje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katere koli fakultete na Slovenskem. Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik se je rodila leta 1896 v Ljubljani.

 

Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk velja za znanstvenega utemeljitelja literarne teorije pri nas. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je leta 1927 v Ljubljani začel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Doktoriral je leta 1933 ter štiri leta pozneje, po izpopolnjevanju v Londonu in Parizu, začel predavati primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil od jeseni 1943 v nemški internaciji. Po vojni je bil vse do začetka sedemdesetih let predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti. Bil je redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti ter upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, potem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon. Doktor Anton Ocvirk, ki se je s svojim znanstvenim delom uvrstil med ključne nosilce slovenske literarne vede 20. stoletja, se je rodil leta 1907 v kraju Žaga pri Bovcu.

 

Diplomat Rudi Čačinovič je leta 1932 končal gimnazijo v Mariboru, nato študiral na ljubljanski pravni fakulteti, vendar je študij opustil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Bil je soustanovitelj lista »Novi čas« ter sourednik »Ljudske pravice« v Prekmurju. Dejaven je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu »Njiva« in Klubu prekmurskih akademikov. Leta 1933 je postal član Komunistične partije, vendar mu je bilo članstvo leta 1940 prekinjeno zaradi njegovih stališč o rusko-finski vojni.  Po koncu druge svetovne vojne je začel delati v diplomaciji in sodi v generacijo diplomatov, ki je novi državi utirala pot na mednarodno prizorišče. *Posnetek Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pozneje prvi v Španiji po padcu režima generala Franca. Služboval je tudi v Argentini, na Madžarskem in v Švici.  Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

19.03.2023

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

a23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem nemško-slovenskem patentu, ki ga je potrdila cesarica Marija Terezija. Njegova določila so bila odziv na čedalje gostejši rečni promet po  Savi, pa tudi na nered in težave, ki so bile povezane z vse pomembnejšo trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva. Plovni red so morali upoštevati vsi, ki so po Savi prevažali trgovsko in drugo blago. 

 

Zgodovinarka filozofije  Alma Sodnik  je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko. Posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Čeprav njenega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njenih moških kolegov tedanje dobe, v predvojni akademski sferi ni mogla napredovati v skladu s svojim delom in sposobnostmi. Prvo redno zaposlitev je tako dobila šele po drugi svetovni vojni. Od 1946 je bila izredna in nato do upokojitve redna profesorica na oddelku za filozofijo današnje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katere koli fakultete na Slovenskem. Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik se je rodila leta 1896 v Ljubljani.

 

Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk velja za znanstvenega utemeljitelja literarne teorije pri nas. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je leta 1927 v Ljubljani začel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Doktoriral je leta 1933 ter štiri leta pozneje, po izpopolnjevanju v Londonu in Parizu, začel predavati primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil od jeseni 1943 v nemški internaciji. Po vojni je bil vse do začetka sedemdesetih let predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti. Bil je redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti ter upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, potem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon. Doktor Anton Ocvirk, ki se je s svojim znanstvenim delom uvrstil med ključne nosilce slovenske literarne vede 20. stoletja, se je rodil leta 1907 v kraju Žaga pri Bovcu.

 

Diplomat Rudi Čačinovič je leta 1932 končal gimnazijo v Mariboru, nato študiral na ljubljanski pravni fakulteti, vendar je študij opustil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Bil je soustanovitelj lista »Novi čas« ter sourednik »Ljudske pravice« v Prekmurju. Dejaven je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu »Njiva« in Klubu prekmurskih akademikov. Leta 1933 je postal član Komunistične partije, vendar mu je bilo članstvo leta 1940 prekinjeno zaradi njegovih stališč o rusko-finski vojni.  Po koncu druge svetovne vojne je začel delati v diplomaciji in sodi v generacijo diplomatov, ki je novi državi utirala pot na mednarodno prizorišče. *Posnetek Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pozneje prvi v Španiji po padcu režima generala Franca. Služboval je tudi v Argentini, na Madžarskem in v Švici.  Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti.


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov