Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prva pravna ureditev plovbe po Savi
Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet
Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
a23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem nemško-slovenskem patentu, ki ga je potrdila cesarica Marija Terezija. Njegova določila so bila odziv na čedalje gostejši rečni promet po Savi, pa tudi na nered in težave, ki so bile povezane z vse pomembnejšo trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva. Plovni red so morali upoštevati vsi, ki so po Savi prevažali trgovsko in drugo blago.
Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko. Posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Čeprav njenega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njenih moških kolegov tedanje dobe, v predvojni akademski sferi ni mogla napredovati v skladu s svojim delom in sposobnostmi. Prvo redno zaposlitev je tako dobila šele po drugi svetovni vojni. Od 1946 je bila izredna in nato do upokojitve redna profesorica na oddelku za filozofijo današnje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katere koli fakultete na Slovenskem. Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik se je rodila leta 1896 v Ljubljani.
Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk velja za znanstvenega utemeljitelja literarne teorije pri nas. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je leta 1927 v Ljubljani začel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Doktoriral je leta 1933 ter štiri leta pozneje, po izpopolnjevanju v Londonu in Parizu, začel predavati primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil od jeseni 1943 v nemški internaciji. Po vojni je bil vse do začetka sedemdesetih let predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti. Bil je redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti ter upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, potem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon. Doktor Anton Ocvirk, ki se je s svojim znanstvenim delom uvrstil med ključne nosilce slovenske literarne vede 20. stoletja, se je rodil leta 1907 v kraju Žaga pri Bovcu.
Diplomat Rudi Čačinovič je leta 1932 končal gimnazijo v Mariboru, nato študiral na ljubljanski pravni fakulteti, vendar je študij opustil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Bil je soustanovitelj lista »Novi čas« ter sourednik »Ljudske pravice« v Prekmurju. Dejaven je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu »Njiva« in Klubu prekmurskih akademikov. Leta 1933 je postal član Komunistične partije, vendar mu je bilo članstvo leta 1940 prekinjeno zaradi njegovih stališč o rusko-finski vojni. Po koncu druge svetovne vojne je začel delati v diplomaciji in sodi v generacijo diplomatov, ki je novi državi utirala pot na mednarodno prizorišče. *Posnetek Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pozneje prvi v Španiji po padcu režima generala Franca. Služboval je tudi v Argentini, na Madžarskem in v Švici. Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prva pravna ureditev plovbe po Savi
Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet
Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
a23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem nemško-slovenskem patentu, ki ga je potrdila cesarica Marija Terezija. Njegova določila so bila odziv na čedalje gostejši rečni promet po Savi, pa tudi na nered in težave, ki so bile povezane z vse pomembnejšo trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva. Plovni red so morali upoštevati vsi, ki so po Savi prevažali trgovsko in drugo blago.
Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko. Posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Čeprav njenega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njenih moških kolegov tedanje dobe, v predvojni akademski sferi ni mogla napredovati v skladu s svojim delom in sposobnostmi. Prvo redno zaposlitev je tako dobila šele po drugi svetovni vojni. Od 1946 je bila izredna in nato do upokojitve redna profesorica na oddelku za filozofijo današnje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katere koli fakultete na Slovenskem. Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik se je rodila leta 1896 v Ljubljani.
Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk velja za znanstvenega utemeljitelja literarne teorije pri nas. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je leta 1927 v Ljubljani začel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Doktoriral je leta 1933 ter štiri leta pozneje, po izpopolnjevanju v Londonu in Parizu, začel predavati primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil od jeseni 1943 v nemški internaciji. Po vojni je bil vse do začetka sedemdesetih let predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti. Bil je redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti ter upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, potem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon. Doktor Anton Ocvirk, ki se je s svojim znanstvenim delom uvrstil med ključne nosilce slovenske literarne vede 20. stoletja, se je rodil leta 1907 v kraju Žaga pri Bovcu.
Diplomat Rudi Čačinovič je leta 1932 končal gimnazijo v Mariboru, nato študiral na ljubljanski pravni fakulteti, vendar je študij opustil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Bil je soustanovitelj lista »Novi čas« ter sourednik »Ljudske pravice« v Prekmurju. Dejaven je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu »Njiva« in Klubu prekmurskih akademikov. Leta 1933 je postal član Komunistične partije, vendar mu je bilo članstvo leta 1940 prekinjeno zaradi njegovih stališč o rusko-finski vojni. Po koncu druge svetovne vojne je začel delati v diplomaciji in sodi v generacijo diplomatov, ki je novi državi utirala pot na mednarodno prizorišče. *Posnetek Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pozneje prvi v Španiji po padcu režima generala Franca. Služboval je tudi v Argentini, na Madžarskem in v Švici. Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov