Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

19.03.2023

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

a23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem nemško-slovenskem patentu, ki ga je potrdila cesarica Marija Terezija. Njegova določila so bila odziv na čedalje gostejši rečni promet po  Savi, pa tudi na nered in težave, ki so bile povezane z vse pomembnejšo trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva. Plovni red so morali upoštevati vsi, ki so po Savi prevažali trgovsko in drugo blago. 

 

Zgodovinarka filozofije  Alma Sodnik  je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko. Posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Čeprav njenega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njenih moških kolegov tedanje dobe, v predvojni akademski sferi ni mogla napredovati v skladu s svojim delom in sposobnostmi. Prvo redno zaposlitev je tako dobila šele po drugi svetovni vojni. Od 1946 je bila izredna in nato do upokojitve redna profesorica na oddelku za filozofijo današnje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katere koli fakultete na Slovenskem. Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik se je rodila leta 1896 v Ljubljani.

 

Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk velja za znanstvenega utemeljitelja literarne teorije pri nas. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je leta 1927 v Ljubljani začel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Doktoriral je leta 1933 ter štiri leta pozneje, po izpopolnjevanju v Londonu in Parizu, začel predavati primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil od jeseni 1943 v nemški internaciji. Po vojni je bil vse do začetka sedemdesetih let predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti. Bil je redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti ter upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, potem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon. Doktor Anton Ocvirk, ki se je s svojim znanstvenim delom uvrstil med ključne nosilce slovenske literarne vede 20. stoletja, se je rodil leta 1907 v kraju Žaga pri Bovcu.

 

Diplomat Rudi Čačinovič je leta 1932 končal gimnazijo v Mariboru, nato študiral na ljubljanski pravni fakulteti, vendar je študij opustil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Bil je soustanovitelj lista »Novi čas« ter sourednik »Ljudske pravice« v Prekmurju. Dejaven je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu »Njiva« in Klubu prekmurskih akademikov. Leta 1933 je postal član Komunistične partije, vendar mu je bilo članstvo leta 1940 prekinjeno zaradi njegovih stališč o rusko-finski vojni.  Po koncu druge svetovne vojne je začel delati v diplomaciji in sodi v generacijo diplomatov, ki je novi državi utirala pot na mednarodno prizorišče. *Posnetek Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pozneje prvi v Španiji po padcu režima generala Franca. Služboval je tudi v Argentini, na Madžarskem in v Švici.  Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

19.03.2023

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

a23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem nemško-slovenskem patentu, ki ga je potrdila cesarica Marija Terezija. Njegova določila so bila odziv na čedalje gostejši rečni promet po  Savi, pa tudi na nered in težave, ki so bile povezane z vse pomembnejšo trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva. Plovni red so morali upoštevati vsi, ki so po Savi prevažali trgovsko in drugo blago. 

 

Zgodovinarka filozofije  Alma Sodnik  je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko. Posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Čeprav njenega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njenih moških kolegov tedanje dobe, v predvojni akademski sferi ni mogla napredovati v skladu s svojim delom in sposobnostmi. Prvo redno zaposlitev je tako dobila šele po drugi svetovni vojni. Od 1946 je bila izredna in nato do upokojitve redna profesorica na oddelku za filozofijo današnje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katere koli fakultete na Slovenskem. Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik se je rodila leta 1896 v Ljubljani.

 

Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk velja za znanstvenega utemeljitelja literarne teorije pri nas. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je leta 1927 v Ljubljani začel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Doktoriral je leta 1933 ter štiri leta pozneje, po izpopolnjevanju v Londonu in Parizu, začel predavati primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil od jeseni 1943 v nemški internaciji. Po vojni je bil vse do začetka sedemdesetih let predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti. Bil je redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti ter upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, potem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon. Doktor Anton Ocvirk, ki se je s svojim znanstvenim delom uvrstil med ključne nosilce slovenske literarne vede 20. stoletja, se je rodil leta 1907 v kraju Žaga pri Bovcu.

 

Diplomat Rudi Čačinovič je leta 1932 končal gimnazijo v Mariboru, nato študiral na ljubljanski pravni fakulteti, vendar je študij opustil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Bil je soustanovitelj lista »Novi čas« ter sourednik »Ljudske pravice« v Prekmurju. Dejaven je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu »Njiva« in Klubu prekmurskih akademikov. Leta 1933 je postal član Komunistične partije, vendar mu je bilo članstvo leta 1940 prekinjeno zaradi njegovih stališč o rusko-finski vojni.  Po koncu druge svetovne vojne je začel delati v diplomaciji in sodi v generacijo diplomatov, ki je novi državi utirala pot na mednarodno prizorišče. *Posnetek Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pozneje prvi v Španiji po padcu režima generala Franca. Služboval je tudi v Argentini, na Madžarskem in v Švici.  Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti.


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov