Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

19.03.2023

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

a23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem nemško-slovenskem patentu, ki ga je potrdila cesarica Marija Terezija. Njegova določila so bila odziv na čedalje gostejši rečni promet po  Savi, pa tudi na nered in težave, ki so bile povezane z vse pomembnejšo trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva. Plovni red so morali upoštevati vsi, ki so po Savi prevažali trgovsko in drugo blago. 

 

Zgodovinarka filozofije  Alma Sodnik  je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko. Posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Čeprav njenega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njenih moških kolegov tedanje dobe, v predvojni akademski sferi ni mogla napredovati v skladu s svojim delom in sposobnostmi. Prvo redno zaposlitev je tako dobila šele po drugi svetovni vojni. Od 1946 je bila izredna in nato do upokojitve redna profesorica na oddelku za filozofijo današnje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katere koli fakultete na Slovenskem. Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik se je rodila leta 1896 v Ljubljani.

 

Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk velja za znanstvenega utemeljitelja literarne teorije pri nas. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je leta 1927 v Ljubljani začel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Doktoriral je leta 1933 ter štiri leta pozneje, po izpopolnjevanju v Londonu in Parizu, začel predavati primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil od jeseni 1943 v nemški internaciji. Po vojni je bil vse do začetka sedemdesetih let predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti. Bil je redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti ter upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, potem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon. Doktor Anton Ocvirk, ki se je s svojim znanstvenim delom uvrstil med ključne nosilce slovenske literarne vede 20. stoletja, se je rodil leta 1907 v kraju Žaga pri Bovcu.

 

Diplomat Rudi Čačinovič je leta 1932 končal gimnazijo v Mariboru, nato študiral na ljubljanski pravni fakulteti, vendar je študij opustil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Bil je soustanovitelj lista »Novi čas« ter sourednik »Ljudske pravice« v Prekmurju. Dejaven je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu »Njiva« in Klubu prekmurskih akademikov. Leta 1933 je postal član Komunistične partije, vendar mu je bilo članstvo leta 1940 prekinjeno zaradi njegovih stališč o rusko-finski vojni.  Po koncu druge svetovne vojne je začel delati v diplomaciji in sodi v generacijo diplomatov, ki je novi državi utirala pot na mednarodno prizorišče. *Posnetek Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pozneje prvi v Španiji po padcu režima generala Franca. Služboval je tudi v Argentini, na Madžarskem in v Švici.  Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

19.03.2023

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

a23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem nemško-slovenskem patentu, ki ga je potrdila cesarica Marija Terezija. Njegova določila so bila odziv na čedalje gostejši rečni promet po  Savi, pa tudi na nered in težave, ki so bile povezane z vse pomembnejšo trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva. Plovni red so morali upoštevati vsi, ki so po Savi prevažali trgovsko in drugo blago. 

 

Zgodovinarka filozofije  Alma Sodnik  je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko. Posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Čeprav njenega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njenih moških kolegov tedanje dobe, v predvojni akademski sferi ni mogla napredovati v skladu s svojim delom in sposobnostmi. Prvo redno zaposlitev je tako dobila šele po drugi svetovni vojni. Od 1946 je bila izredna in nato do upokojitve redna profesorica na oddelku za filozofijo današnje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katere koli fakultete na Slovenskem. Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik se je rodila leta 1896 v Ljubljani.

 

Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk velja za znanstvenega utemeljitelja literarne teorije pri nas. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je leta 1927 v Ljubljani začel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Doktoriral je leta 1933 ter štiri leta pozneje, po izpopolnjevanju v Londonu in Parizu, začel predavati primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil od jeseni 1943 v nemški internaciji. Po vojni je bil vse do začetka sedemdesetih let predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti. Bil je redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti ter upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, potem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon. Doktor Anton Ocvirk, ki se je s svojim znanstvenim delom uvrstil med ključne nosilce slovenske literarne vede 20. stoletja, se je rodil leta 1907 v kraju Žaga pri Bovcu.

 

Diplomat Rudi Čačinovič je leta 1932 končal gimnazijo v Mariboru, nato študiral na ljubljanski pravni fakulteti, vendar je študij opustil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Bil je soustanovitelj lista »Novi čas« ter sourednik »Ljudske pravice« v Prekmurju. Dejaven je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu »Njiva« in Klubu prekmurskih akademikov. Leta 1933 je postal član Komunistične partije, vendar mu je bilo članstvo leta 1940 prekinjeno zaradi njegovih stališč o rusko-finski vojni.  Po koncu druge svetovne vojne je začel delati v diplomaciji in sodi v generacijo diplomatov, ki je novi državi utirala pot na mednarodno prizorišče. *Posnetek Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pozneje prvi v Španiji po padcu režima generala Franca. Služboval je tudi v Argentini, na Madžarskem in v Švici.  Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti.


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov