Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

a23. marca 1766 je začel veljati ladijski red na reki Savi, objavljen v dvojezičnem nemško-slovenskem patentu, ki ga je potrdila cesarica Marija Terezija. Njegova določila so bila odziv na čedalje gostejši rečni promet po  Savi, pa tudi na nered in težave, ki so bile povezane z vse pomembnejšo trgovino med nemškimi in ogrskimi deželami cesarstva. Plovni red so morali upoštevati vsi, ki so po Savi prevažali trgovsko in drugo blago. 

Zgodovinarka filozofije  Alma Sodnik  je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko. Posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Čeprav njenega znanstvenega dela po kakovosti ni mogoče razlikovati od njenih moških kolegov tedanje dobe, v predvojni akademski sferi ni mogla napredovati v skladu s svojim delom in sposobnostmi. Prvo redno zaposlitev je tako dobila šele po drugi svetovni vojni. Od 1946 je bila izredna in nato do upokojitve redna profesorica na oddelku za filozofijo današnje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katere koli fakultete na Slovenskem. Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki. Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik se je rodila leta 1896 v Ljubljani.

Literarni zgodovinar, teoretik in kritik Anton Ocvirk velja za znanstvenega utemeljitelja literarne teorije pri nas. Po krajšem študiju filozofije na Dunaju je leta 1927 v Ljubljani začel študirati slavistiko in primerjalno književnost. Doktoriral je leta 1933 ter štiri leta pozneje, po izpopolnjevanju v Londonu in Parizu, začel predavati primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski univerzi. Med vojno se je pridružil Osvobodilni fronti in bil od jeseni 1943 v nemški internaciji. Po vojni je bil vse do začetka sedemdesetih let predstojnik oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti. Bil je redni član slovenske akademije znanosti in umetnosti ter upravnik njenega inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Uspešno je deloval kot urednik: od leta 1946 je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, potem zbirko Sto romanov, dolga leta Slavistično revijo in nazadnje Literarni leksikon. Doktor Anton Ocvirk, ki se je s svojim znanstvenim delom uvrstil med ključne nosilce slovenske literarne vede 20. stoletja, se je rodil leta 1907 v kraju Žaga pri Bovcu.

Diplomat Rudi Čačinovič je leta 1932 končal gimnazijo v Mariboru, nato študiral na ljubljanski pravni fakulteti, vendar je študij opustil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Bil je soustanovitelj lista »Novi čas« ter sourednik »Ljudske pravice« v Prekmurju. Dejaven je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu »Njiva« in Klubu prekmurskih akademikov. Leta 1933 je postal član Komunistične partije, vendar mu je bilo članstvo leta 1940 prekinjeno zaradi njegovih stališč o rusko-finski vojni.  Po koncu druge svetovne vojne je začel delati v diplomaciji in sodi v generacijo diplomatov, ki je novi državi utirala pot na mednarodno prizorišče. *Posnetek Bil je prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in pozneje prvi v Španiji po padcu režima generala Franca. Služboval je tudi v Argentini, na Madžarskem in v Švici.  Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu pri Murski Soboti.