Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Anton Korošec (1872-1940) slovenski državnik - mojster politične taktike, würtemberški mecen protestantov, slikarstvo in romantična tradicija, zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda
Leta 1515 se je v Bad Urachu rodil vojvoda Krištof Würtemberški, ki velja za enega najpomembnejših podpornikov in mecenov slovenskega protestantskega gibanja. Čeprav je bil katoliško vzgojen, je prestopil v protestantsko vero in med njegovim vladanjem se je na Würtemberškem dokončno organizirala protestantska cerkev, bil je tudi osebni prijatelj cesarja Maksimilijana II. Podpiral je tuje protestante, zlasti dijake in pregnance. Zanimanje za Slovence mu je vzbudil najbrž njegov učitelj Mihael Tiffernus, ki ga je leta 1532 na begu z Dunaja v Mantovo vodil tudi skozi slovenske kraje. Za podporo Primožu Trubarju ga je najbrž pridobil Peter Pavel Vergerij. Vojvoda Krištof je za tiskanje slovenskih protestantskih knjig namenil 1500 goldinarjev, na Trubarjevo prošnjo pa je štipendiral tudi vrsto dijakov iz slovenskih dežel.
Slikarka Avgusta Šantel plemenita Aigentler se je rodila leta 1852 v kraju Stainz pri Gradcu. Najprej se je posvetila glasbi, klavirju in violini, nato pa je študirala na Deželni akademiji za risanje. Po poroki s fizikom in matematikom Antonom Šantlom se je preselila v Gorico in tam delovala v kulturnem življenju Slovencev: sodelovala je v čitalnici in kar 25 let vodila Ciril-Metodovo družbo. Kljub tako pestremu kulturnemu življenju je prav v Gorici nastal njen najpomembnejši slikarski opus, predvsem portretov. Slikarstvo Avguste Šantel, v pastelu ter črni in barvni kredi, izhaja iz romantične tradicije in upošteva poteze realizma.
Leta 1872 se je v Biserjánah pri Svetem Juriju ob Ščavnici rodil duhovnik in politik Anton Korošec. Klasično gimnazijo je končal v Mariboru, nadaljeval študij bogoslovja in leta 1905 kot teolog doktoriral v Gradcu. Posvetil se je politiki in se v avstrijskem parlamentu zavzemal za trialistično Avstrijo, kasneje, v Kraljevini Jugoslaviji, pa za slovensko avtonomijo. **Posnetek** je povedal zgodovinar dr. Andrej Rahten z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Korošec je bil eden najuglednejših slovenskih politikov v obdobju pred in med svetovnima vojnama. Maja 1917 je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanskega poslanskega kluba na Dunaju in v njegovem imenu je 30. maja v državnem zboru prebral znamenito Majniško deklaracijo, ki je zahtevala zedinjenje vseh južnoslovanskih dežel monarhije v samostojno državno telo pod habsburško oblastjo. Deklaracijsko gibanje je leta 1918 pripeljalo do ustanovitve Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta je 29. oktobra istega leta oklical samostojno državo teh treh narodov. Antonu Korošcu, voditelju narodnega sveta, je v Parizu in Ženevi uspelo skleniti dogovor z jugoslovanskimi emigranti in srbsko vlado o združitvi »Države Slovencev, Hrvatov in Srbov« ter »Kraljevine Srbije« na začasni konfederalni podlagi. Ta dogovor je bil prekršen in 1. decembra leta 1918 je bilo razglašeno zedinjenje v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je mojster politične taktike in velik pragmatik. Kljub temu je bil dosleden privrženec krščanskosocialne politične usmeritve, ki jo je zastopala tudi njegova Slovenska ljudska stranka. Vse življenje je zavračal liberalizem in socializem, hkrati pa je ostal zvest ideji avtonomne Slovenije.
Pisateljica in kulturna delavka Zora Piščanc je bila tajnica goriške Marijine družbe, od leta 1952 pa upravnica Katoliškega glasa. Novele in povesti je objavljala v zamejskih in zdomskih revijah. Med drugim je napisala tudi zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Posebno težo ima njeno delo z naslovom Pesnik zelene pomladi, ki je povest o bratu duhovniku Ladu Piščancu, krivično obsojenem izdaje partijske šole v Cerknem in skupaj s štirinajstimi župljani ubitem nad Cerknim. Kasneje se je izkazalo, da je bil pravi izdajalec partizanski častnik v nemški obveščevalni službi. Zora Piščanc se je rodila na leta 1912 v Trstu.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Anton Korošec (1872-1940) slovenski državnik - mojster politične taktike, würtemberški mecen protestantov, slikarstvo in romantična tradicija, zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda
Leta 1515 se je v Bad Urachu rodil vojvoda Krištof Würtemberški, ki velja za enega najpomembnejših podpornikov in mecenov slovenskega protestantskega gibanja. Čeprav je bil katoliško vzgojen, je prestopil v protestantsko vero in med njegovim vladanjem se je na Würtemberškem dokončno organizirala protestantska cerkev, bil je tudi osebni prijatelj cesarja Maksimilijana II. Podpiral je tuje protestante, zlasti dijake in pregnance. Zanimanje za Slovence mu je vzbudil najbrž njegov učitelj Mihael Tiffernus, ki ga je leta 1532 na begu z Dunaja v Mantovo vodil tudi skozi slovenske kraje. Za podporo Primožu Trubarju ga je najbrž pridobil Peter Pavel Vergerij. Vojvoda Krištof je za tiskanje slovenskih protestantskih knjig namenil 1500 goldinarjev, na Trubarjevo prošnjo pa je štipendiral tudi vrsto dijakov iz slovenskih dežel.
Slikarka Avgusta Šantel plemenita Aigentler se je rodila leta 1852 v kraju Stainz pri Gradcu. Najprej se je posvetila glasbi, klavirju in violini, nato pa je študirala na Deželni akademiji za risanje. Po poroki s fizikom in matematikom Antonom Šantlom se je preselila v Gorico in tam delovala v kulturnem življenju Slovencev: sodelovala je v čitalnici in kar 25 let vodila Ciril-Metodovo družbo. Kljub tako pestremu kulturnemu življenju je prav v Gorici nastal njen najpomembnejši slikarski opus, predvsem portretov. Slikarstvo Avguste Šantel, v pastelu ter črni in barvni kredi, izhaja iz romantične tradicije in upošteva poteze realizma.
Leta 1872 se je v Biserjánah pri Svetem Juriju ob Ščavnici rodil duhovnik in politik Anton Korošec. Klasično gimnazijo je končal v Mariboru, nadaljeval študij bogoslovja in leta 1905 kot teolog doktoriral v Gradcu. Posvetil se je politiki in se v avstrijskem parlamentu zavzemal za trialistično Avstrijo, kasneje, v Kraljevini Jugoslaviji, pa za slovensko avtonomijo. **Posnetek** je povedal zgodovinar dr. Andrej Rahten z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Korošec je bil eden najuglednejših slovenskih politikov v obdobju pred in med svetovnima vojnama. Maja 1917 je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanskega poslanskega kluba na Dunaju in v njegovem imenu je 30. maja v državnem zboru prebral znamenito Majniško deklaracijo, ki je zahtevala zedinjenje vseh južnoslovanskih dežel monarhije v samostojno državno telo pod habsburško oblastjo. Deklaracijsko gibanje je leta 1918 pripeljalo do ustanovitve Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta je 29. oktobra istega leta oklical samostojno državo teh treh narodov. Antonu Korošcu, voditelju narodnega sveta, je v Parizu in Ženevi uspelo skleniti dogovor z jugoslovanskimi emigranti in srbsko vlado o združitvi »Države Slovencev, Hrvatov in Srbov« ter »Kraljevine Srbije« na začasni konfederalni podlagi. Ta dogovor je bil prekršen in 1. decembra leta 1918 je bilo razglašeno zedinjenje v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je mojster politične taktike in velik pragmatik. Kljub temu je bil dosleden privrženec krščanskosocialne politične usmeritve, ki jo je zastopala tudi njegova Slovenska ljudska stranka. Vse življenje je zavračal liberalizem in socializem, hkrati pa je ostal zvest ideji avtonomne Slovenije.
Pisateljica in kulturna delavka Zora Piščanc je bila tajnica goriške Marijine družbe, od leta 1952 pa upravnica Katoliškega glasa. Novele in povesti je objavljala v zamejskih in zdomskih revijah. Med drugim je napisala tudi zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Posebno težo ima njeno delo z naslovom Pesnik zelene pomladi, ki je povest o bratu duhovniku Ladu Piščancu, krivično obsojenem izdaje partijske šole v Cerknem in skupaj s štirinajstimi župljani ubitem nad Cerknim. Kasneje se je izkazalo, da je bil pravi izdajalec partizanski častnik v nemški obveščevalni službi. Zora Piščanc se je rodila na leta 1912 v Trstu.
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Neveljaven email naslov