Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Belle (1867-1924) prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo, zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti, Ivan Cankar gre na volitve, začetnik raziskovanja starejše zgodovine Prekmurja
Leta 1869 so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let. V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
Vinarski in sadjarski strokovnjak Ivan Belle je kot agronom – strokovnjak za vinogradništvo med drugim služboval tudi v Bolgariji. Tam je bil uradni avstrijski izvedenec za obnovo vinogradov. S svojimi deli je pospeševal sadjarstvo in vinogradništvo, prispeval k obnovi vinogradov in vplival na organizacijo vinske trgovine. Deloval je kot potujoči strokovni učitelj, kletarski nadzornik v Mariboru, nato ravnatelj kmetijske šole v Šentjurju pri Celju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Sadjarskega društva za Slovenijo in je postal njegov prvi predsednik. Ivan Belle se je rodil leta 1867 v Kostanjevici na Krki.
14. maja 1907 so bile tudi v tedanjih slovenskih deželah avstro-ogrske volitve v dunajski državni zbor. Potekale so prvič po uvedbi splošne volilne pravice, ki pa je veljala samo za moške. Na širšem slovenskem ozemlju je socialdemokracija dobila 10 odstotkov glasov, na ožjem pa 9. V Trstu, Mariboru, Beljaku in Celovcu so bili izvoljeni socialdemokratski kandidati, na Kranjskem pa nikjer. Volitve so razkrile tudi manipulacije z oblikovanjem volilnih okrajev v korist konservativnih , predvsem pa v prid Nemcem in v škodo manjših narodov. Na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke se je v volilni boj podal tudi pisatelj Ivan Cankar. Ni bil uspešen, saj ga je porazil protikandidat iz Slovenske ljudske stranke, ki je v volilnem okraju Zagorje ob Savi zbral 4571 glasov, Ivan Cankar pa le 1302 glasova.
Duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko je po študiju bogoslovja v Mariboru služboval v Prekmurju, po letu 1946 pa v rodnem kraju. Njegovo ljubiteljsko navdušenje nad zgodovino je preraslo v znanstveno preučevanje, eden od rezultatov tega pa je njegova leta 1974 na teološki fakulteti v Ljubljani ubranjena doktorska disertacija z naslovom “Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381”. Ta je pozneje postala temelj raziskovanja starejše prekmurske zgodovine. Ivan Zelko je tudi avtor historične topografije “Prekmurje do leta 1500”, s katero je omogočil nadaljnje raziskave slovenske kolonizacije v poznem srednjem veku. Duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko, ki je ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let preteklega stoletja predaval cerkveno zgodovino na mariborskem oddelku teološke fakultete, se je rodil leta 1912 v Črénšovcih v Prekmurju.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Belle (1867-1924) prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo, zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti, Ivan Cankar gre na volitve, začetnik raziskovanja starejše zgodovine Prekmurja
Leta 1869 so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let. V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
Vinarski in sadjarski strokovnjak Ivan Belle je kot agronom – strokovnjak za vinogradništvo med drugim služboval tudi v Bolgariji. Tam je bil uradni avstrijski izvedenec za obnovo vinogradov. S svojimi deli je pospeševal sadjarstvo in vinogradništvo, prispeval k obnovi vinogradov in vplival na organizacijo vinske trgovine. Deloval je kot potujoči strokovni učitelj, kletarski nadzornik v Mariboru, nato ravnatelj kmetijske šole v Šentjurju pri Celju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Sadjarskega društva za Slovenijo in je postal njegov prvi predsednik. Ivan Belle se je rodil leta 1867 v Kostanjevici na Krki.
14. maja 1907 so bile tudi v tedanjih slovenskih deželah avstro-ogrske volitve v dunajski državni zbor. Potekale so prvič po uvedbi splošne volilne pravice, ki pa je veljala samo za moške. Na širšem slovenskem ozemlju je socialdemokracija dobila 10 odstotkov glasov, na ožjem pa 9. V Trstu, Mariboru, Beljaku in Celovcu so bili izvoljeni socialdemokratski kandidati, na Kranjskem pa nikjer. Volitve so razkrile tudi manipulacije z oblikovanjem volilnih okrajev v korist konservativnih , predvsem pa v prid Nemcem in v škodo manjših narodov. Na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke se je v volilni boj podal tudi pisatelj Ivan Cankar. Ni bil uspešen, saj ga je porazil protikandidat iz Slovenske ljudske stranke, ki je v volilnem okraju Zagorje ob Savi zbral 4571 glasov, Ivan Cankar pa le 1302 glasova.
Duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko je po študiju bogoslovja v Mariboru služboval v Prekmurju, po letu 1946 pa v rodnem kraju. Njegovo ljubiteljsko navdušenje nad zgodovino je preraslo v znanstveno preučevanje, eden od rezultatov tega pa je njegova leta 1974 na teološki fakulteti v Ljubljani ubranjena doktorska disertacija z naslovom “Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381”. Ta je pozneje postala temelj raziskovanja starejše prekmurske zgodovine. Ivan Zelko je tudi avtor historične topografije “Prekmurje do leta 1500”, s katero je omogočil nadaljnje raziskave slovenske kolonizacije v poznem srednjem veku. Duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko, ki je ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let preteklega stoletja predaval cerkveno zgodovino na mariborskem oddelku teološke fakultete, se je rodil leta 1912 v Črénšovcih v Prekmurju.
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov