Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Belle (1867-1924) prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo, zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti, Ivan Cankar gre na volitve, začetnik raziskovanja starejše zgodovine Prekmurja
Leta 1869 so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let. V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
Vinarski in sadjarski strokovnjak Ivan Belle je kot agronom – strokovnjak za vinogradništvo med drugim služboval tudi v Bolgariji. Tam je bil uradni avstrijski izvedenec za obnovo vinogradov. S svojimi deli je pospeševal sadjarstvo in vinogradništvo, prispeval k obnovi vinogradov in vplival na organizacijo vinske trgovine. Deloval je kot potujoči strokovni učitelj, kletarski nadzornik v Mariboru, nato ravnatelj kmetijske šole v Šentjurju pri Celju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Sadjarskega društva za Slovenijo in je postal njegov prvi predsednik. Ivan Belle se je rodil leta 1867 v Kostanjevici na Krki.
14. maja 1907 so bile tudi v tedanjih slovenskih deželah avstro-ogrske volitve v dunajski državni zbor. Potekale so prvič po uvedbi splošne volilne pravice, ki pa je veljala samo za moške. Na širšem slovenskem ozemlju je socialdemokracija dobila 10 odstotkov glasov, na ožjem pa 9. V Trstu, Mariboru, Beljaku in Celovcu so bili izvoljeni socialdemokratski kandidati, na Kranjskem pa nikjer. Volitve so razkrile tudi manipulacije z oblikovanjem volilnih okrajev v korist konservativnih , predvsem pa v prid Nemcem in v škodo manjših narodov. Na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke se je v volilni boj podal tudi pisatelj Ivan Cankar. Ni bil uspešen, saj ga je porazil protikandidat iz Slovenske ljudske stranke, ki je v volilnem okraju Zagorje ob Savi zbral 4571 glasov, Ivan Cankar pa le 1302 glasova.
Duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko je po študiju bogoslovja v Mariboru služboval v Prekmurju, po letu 1946 pa v rodnem kraju. Njegovo ljubiteljsko navdušenje nad zgodovino je preraslo v znanstveno preučevanje, eden od rezultatov tega pa je njegova leta 1974 na teološki fakulteti v Ljubljani ubranjena doktorska disertacija z naslovom “Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381”. Ta je pozneje postala temelj raziskovanja starejše prekmurske zgodovine. Ivan Zelko je tudi avtor historične topografije “Prekmurje do leta 1500”, s katero je omogočil nadaljnje raziskave slovenske kolonizacije v poznem srednjem veku. Duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko, ki je ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let preteklega stoletja predaval cerkveno zgodovino na mariborskem oddelku teološke fakultete, se je rodil leta 1912 v Črénšovcih v Prekmurju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Belle (1867-1924) prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo, zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti, Ivan Cankar gre na volitve, začetnik raziskovanja starejše zgodovine Prekmurja
Leta 1869 so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati tele predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let. V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
Vinarski in sadjarski strokovnjak Ivan Belle je kot agronom – strokovnjak za vinogradništvo med drugim služboval tudi v Bolgariji. Tam je bil uradni avstrijski izvedenec za obnovo vinogradov. S svojimi deli je pospeševal sadjarstvo in vinogradništvo, prispeval k obnovi vinogradov in vplival na organizacijo vinske trgovine. Deloval je kot potujoči strokovni učitelj, kletarski nadzornik v Mariboru, nato ravnatelj kmetijske šole v Šentjurju pri Celju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Sadjarskega društva za Slovenijo in je postal njegov prvi predsednik. Ivan Belle se je rodil leta 1867 v Kostanjevici na Krki.
14. maja 1907 so bile tudi v tedanjih slovenskih deželah avstro-ogrske volitve v dunajski državni zbor. Potekale so prvič po uvedbi splošne volilne pravice, ki pa je veljala samo za moške. Na širšem slovenskem ozemlju je socialdemokracija dobila 10 odstotkov glasov, na ožjem pa 9. V Trstu, Mariboru, Beljaku in Celovcu so bili izvoljeni socialdemokratski kandidati, na Kranjskem pa nikjer. Volitve so razkrile tudi manipulacije z oblikovanjem volilnih okrajev v korist konservativnih , predvsem pa v prid Nemcem in v škodo manjših narodov. Na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke se je v volilni boj podal tudi pisatelj Ivan Cankar. Ni bil uspešen, saj ga je porazil protikandidat iz Slovenske ljudske stranke, ki je v volilnem okraju Zagorje ob Savi zbral 4571 glasov, Ivan Cankar pa le 1302 glasova.
Duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko je po študiju bogoslovja v Mariboru služboval v Prekmurju, po letu 1946 pa v rodnem kraju. Njegovo ljubiteljsko navdušenje nad zgodovino je preraslo v znanstveno preučevanje, eden od rezultatov tega pa je njegova leta 1974 na teološki fakulteti v Ljubljani ubranjena doktorska disertacija z naslovom “Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381”. Ta je pozneje postala temelj raziskovanja starejše prekmurske zgodovine. Ivan Zelko je tudi avtor historične topografije “Prekmurje do leta 1500”, s katero je omogočil nadaljnje raziskave slovenske kolonizacije v poznem srednjem veku. Duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko, ki je ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let preteklega stoletja predaval cerkveno zgodovino na mariborskem oddelku teološke fakultete, se je rodil leta 1912 v Črénšovcih v Prekmurju.
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov