Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

15. maj

15.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan Slovenske vojske, pestro življenje gledališke ustvarjalke, kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje, Rado Simonitti – partizanski skladatelj in zborovodja

Gledališka igralka Zofija Borštnik je začela nastopati, ko še ni bila stara petnajst let. Zaradi prikupne zunanjosti, temperamenta in naravnega daru se je bila izjemno sposobna vživljati v najzahtevnejše like klasičnega in sodobnega gledališkega sporeda. Bila je primadona po vzoru italijanske igralke Eleonore Duse in se je – podobno kot ona – zapletla v veliko sporov z gledališkimi hišami; velikokrat so jo odpustili in z njo poskušali obračunati celo pred sodiščem. Zofija Borštnik je nastopala v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Osijeku. Rodila se je leta 1868 v Ljubljani.

Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, gradnjo pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili 1. novembra naslednje leto.

Skladatelj Rado Simonitti je bil izrazit melodik. Njegov kompozicijski stavek se pogosto opira na slovensko ljudsko občutje in folklorne prvine drugih južnoslovanskih narodov. Napisal je opero “Partizanka Ana” ter kakih šeststo mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zborovskih skladb ter samospevov. Med temi so najbolj znani Talcem, Samo en cvet in Bosa pojdiva, med zborovskimi pa Kaj ti je, deklica in Le vkup, le vkup, uboga gmajna.**Posnetek** Slišali smo odlomek pesmi v izvedbi Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Med drugo svetovno vojno je v Črnomlju vodil prvo partizansko pihalno godbo, leta 1944 pa je blizu Barija v Italiji zbral in ustanovil Pevski zbor Srečka Kosovela. V letih od 1945 do 1978 je bil s presledki stalni dirigent Ljubljanske opere. Rado Simoniti se je rodil leta 1914 v Fojani pri Dobrovem v Brdih.

15. maj pa je dan slovenske vojske. Praznujemo ga v spomin na začetek usposabljanja prvih nabornikov, ki so na ta dan pred 30. leti prispeli na služenje vojaškega roka v Teritorialno obrambo Republike Slovenije - v tedanji 510. učni center na Igu pri Ljubljani in 710. učni center v Pekrah pri Mariboru. Začetek usposabljanja nabornikov je bil eden od temeljnih pogojev za izgradnjo in razvoj Slovenske vojske. Pošiljanje slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v takratno Jugoslovansko ljudsko armado in s tem v druge republike nekdanje federacije je bilo problematično že nekaj časa pred slovensko osamosvojitvijo. Slovenska skupščina je tako že pred volitvami leta 1990 odločila, da slovenskih nabornikov ne bo več pošiljala na Kosovo, pozneje pa je svoje zahteve še zaostrila in zahtevala napotitev Slovencev na služenje vojaškega roka zgolj v enote 5. armadnega območja, na območje Slovenije in Hrvaške. Novo oblikovani slovenski parlament je 7. marca 1991 razglasil moratorij na služenje slovenskih fantov v vrstah Jugoslovanske armade. Pred tem je kontingent slovenskih mladeničev sicer že dobil vpoklice na služenje vojaškega roka, zato so upravni organi glede na odločitev zakonodajnega telesa nabornike obvestili, da se jim na poziv ni treba odzvati. Teritorialna obramba je v skladu s temi odločitvami začela pospešeno razvijati svoj lastni koncept usposabljanja vojakov nabornikov.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

15. maj

15.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan Slovenske vojske, pestro življenje gledališke ustvarjalke, kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje, Rado Simonitti – partizanski skladatelj in zborovodja

Gledališka igralka Zofija Borštnik je začela nastopati, ko še ni bila stara petnajst let. Zaradi prikupne zunanjosti, temperamenta in naravnega daru se je bila izjemno sposobna vživljati v najzahtevnejše like klasičnega in sodobnega gledališkega sporeda. Bila je primadona po vzoru italijanske igralke Eleonore Duse in se je – podobno kot ona – zapletla v veliko sporov z gledališkimi hišami; velikokrat so jo odpustili in z njo poskušali obračunati celo pred sodiščem. Zofija Borštnik je nastopala v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Osijeku. Rodila se je leta 1868 v Ljubljani.

Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, gradnjo pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili 1. novembra naslednje leto.

Skladatelj Rado Simonitti je bil izrazit melodik. Njegov kompozicijski stavek se pogosto opira na slovensko ljudsko občutje in folklorne prvine drugih južnoslovanskih narodov. Napisal je opero “Partizanka Ana” ter kakih šeststo mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zborovskih skladb ter samospevov. Med temi so najbolj znani Talcem, Samo en cvet in Bosa pojdiva, med zborovskimi pa Kaj ti je, deklica in Le vkup, le vkup, uboga gmajna.**Posnetek** Slišali smo odlomek pesmi v izvedbi Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Med drugo svetovno vojno je v Črnomlju vodil prvo partizansko pihalno godbo, leta 1944 pa je blizu Barija v Italiji zbral in ustanovil Pevski zbor Srečka Kosovela. V letih od 1945 do 1978 je bil s presledki stalni dirigent Ljubljanske opere. Rado Simoniti se je rodil leta 1914 v Fojani pri Dobrovem v Brdih.

15. maj pa je dan slovenske vojske. Praznujemo ga v spomin na začetek usposabljanja prvih nabornikov, ki so na ta dan pred 30. leti prispeli na služenje vojaškega roka v Teritorialno obrambo Republike Slovenije - v tedanji 510. učni center na Igu pri Ljubljani in 710. učni center v Pekrah pri Mariboru. Začetek usposabljanja nabornikov je bil eden od temeljnih pogojev za izgradnjo in razvoj Slovenske vojske. Pošiljanje slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v takratno Jugoslovansko ljudsko armado in s tem v druge republike nekdanje federacije je bilo problematično že nekaj časa pred slovensko osamosvojitvijo. Slovenska skupščina je tako že pred volitvami leta 1990 odločila, da slovenskih nabornikov ne bo več pošiljala na Kosovo, pozneje pa je svoje zahteve še zaostrila in zahtevala napotitev Slovencev na služenje vojaškega roka zgolj v enote 5. armadnega območja, na območje Slovenije in Hrvaške. Novo oblikovani slovenski parlament je 7. marca 1991 razglasil moratorij na služenje slovenskih fantov v vrstah Jugoslovanske armade. Pred tem je kontingent slovenskih mladeničev sicer že dobil vpoklice na služenje vojaškega roka, zato so upravni organi glede na odločitev zakonodajnega telesa nabornike obvestili, da se jim na poziv ni treba odzvati. Teritorialna obramba je v skladu s temi odločitvami začela pospešeno razvijati svoj lastni koncept usposabljanja vojakov nabornikov.


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

16. januar - »Žabja svatba« duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca (1878)

Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

15. januar - Josip Vandot (1884) in njegov literarni junak Kekec

Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

14. januar - Janez Štefe (1923) in 13. mesto v smuku na olimpijadi v Oslu

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

12. januar - Znanstveni inštitut pri Izvršilnem odboru OF (1944)

Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

11. januar - Anton Makovic (1750) in prvo medicinsko strokovno delo v našem jeziku

Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

10. januar - Tončka Marolt (1894) pomembno ime naše folkloristike

Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

9. januar - Anton Aškerc (1856) mojster balad in romanc

Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

7. januar - Stanislav Škrabec (1844) redovnik in jezikoslovec

Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

6. januar.- pohod 14. divizije NOV in POS na Štajersko (1944)

Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 15 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov