Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec (1921-2006), največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju, »Pesem šolske sestre«, pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek (1951-2019)
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju pred približno poldrugim stoletjem. Gibanje, ki so ga začeli organizirati mladoslovenci, pozneje pa so se jim pridružili tudi staroslovenci z dr. Janezom Bleiweisom, se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele zahtevalo enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. V tistem času so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, 7. pa na današnji dan leta 1869 v Vižmarjah pri Ljubljani. Taboru je predsedoval doktor Janez Bleiweis, ki je poudaril, “da Slovenci, razdeljeni v osem dežel, ne morejo do svojih pravic, dokler so tako razkosani. Zato zahtevajo Zedinjeno Slovenijo in vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med temi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča”. Ko je dal Bleiweis Zedinjeno Slovenijo na glasovanje, je “vsa nepregledna množica dvignila roke, kot da bi prisegel ves narod”. Na taboru v Vižmarjah se je zbralo približno 30.000 ljudi in velja za največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju.
Pisateljica Lavoslava Turk se je za šolsko sestro šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Koledar Ave Maria. Leta 1974 je objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”. Pisateljica Lavoslava Turk se je rodila na leta 1895 v Zadobrovi.
Skladatelj, pianist in dirigent Mario Rijavec je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov. Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil pred 100 leti v Zagrebu.
Pesnik, pisatelj in urednik Peter Kolšek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil srednješolski profesor, nato pa se je leta 1987 zaposlil v časopisni hiši Delo. Skoraj vsa devetdeseta leta prejšnjega stoletja je bil urednik Delove kulture, zatem je dolgo urejal prilogo Književni listi. Tako je za naš radio spregovoril o spregledanih pesnikih 19. in 20 stoletja. Posnetek*** Objavil je sedem pesniških zbirk ter kritiških in kolumnističnih knjig. Je avtor epistoralnega romana ter več pesniških antologij, njegova pa je tudi dokumentarno-esejistična monografija »Reci tvoji roki, da jo poljubljam«, v kateri se je posvetil Ivanu Cankarju in njegovemu odnosu do žensk. V poeziji se je posvečal erotiki, doživljanju svoje eksistence in odzivanju na vsakdanjost. Peter Kolšek se je rodil pred 70 leti v Celju.
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Neveljaven email naslov