Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Čebelarjev rojstni dan postane svetovni dan čebel, postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame, prva slovenska univerzitetna profesorica prava, raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva
Leta 1734 je bil v Breznici na Gorenjskem krščen in najbrž ta dan tudi rojen čebelar in bakrorezec Anton Janša, ki je leta 1770 postal prvi učitelj čebelarstva v avstrijskem cesarstvu. Populariziral je Scopollijeva odkritja o čebelah ter na Dunaju napisal nemško razpravo o čebeljih rôjih in učbenik o čebelorêji, ki ga je v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar. Popolni nauk o čebelarstvu je delo, ki so ga velikokrat ponatisnili in prevedli v številne jezike. Cesarica Marija Terezija je leta 1773 izdala odlok, po katerem so se morali vsi čebelarski učitelji učiti po Janševih knjigah, ki imata še danes veliko vrednost in sta doživeli kar dvajset izdaj v štirih jezikih. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2017 20. maj soglasno razglasila za svetovni dan čebel.
Pravnik Anton Globočnik je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje okrajni glavar in svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, za izboljšanje razmer v šolstvu in za uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik plemeniti Sorodolski se je rodil leta 1825 v Železnikih.
Prva slovenska univerzitetna profesorica prava Majda Strobl je leta 1954 doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam je bila do leta 1983 redna profesorica za ustavno pravo, vmes pa štiri leta še dekanica. Bila je pobudnica za ustanovitev magistrskega študija za pravno-politično področje in ustavno pravo. Z znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in mentorskim delom je pomembno prispevala k razvoju ustavnopravne znanosti in stroke. Posnetek*** Pravnica Majda Strobl, ki je pred 50. leti postala prva redna profesorica na Pravni fakulteti in nekoliko kasneje še njena prva dekanja se je rodila leta 1920 v Ljubljani.
Umetnostna zgodovinarka Melita Stele Možina je bila kustosinja v Narodni galeriji ter muzejska svetovalka v ljubljanski Moderni galeriji. Najprej je raziskovala ljubljansko baročno kiparstvo, predvsem frančiškansko rezbarsko delavnico. Delo v galeriji jo je kmalu preusmerilo v sodobno umetnost. Samostojno ali s sodelavci je pripravila večino pomembnih grafičnih razstav v Moderni galeriji, v drugih slovenskih in jugoslovanskih galerijah pa tudi številne pregledne, tematske ali retrospektivne razstave najpomembnejših slovenskih umetnikov. Melita Stele Možina, rodila se je leta 1929 v Ljubljani, je kot strokovnjakinja za grafične tehnike pogosto sodelovala v razstavnih žirijah doma in na tujem.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Čebelarjev rojstni dan postane svetovni dan čebel, postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame, prva slovenska univerzitetna profesorica prava, raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva
Leta 1734 je bil v Breznici na Gorenjskem krščen in najbrž ta dan tudi rojen čebelar in bakrorezec Anton Janša, ki je leta 1770 postal prvi učitelj čebelarstva v avstrijskem cesarstvu. Populariziral je Scopollijeva odkritja o čebelah ter na Dunaju napisal nemško razpravo o čebeljih rôjih in učbenik o čebelorêji, ki ga je v slovenščino prevedel Peter Pavel Glavar. Popolni nauk o čebelarstvu je delo, ki so ga velikokrat ponatisnili in prevedli v številne jezike. Cesarica Marija Terezija je leta 1773 izdala odlok, po katerem so se morali vsi čebelarski učitelji učiti po Janševih knjigah, ki imata še danes veliko vrednost in sta doživeli kar dvajset izdaj v štirih jezikih. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2017 20. maj soglasno razglasila za svetovni dan čebel.
Pravnik Anton Globočnik je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje okrajni glavar in svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, za izboljšanje razmer v šolstvu in za uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik plemeniti Sorodolski se je rodil leta 1825 v Železnikih.
Prva slovenska univerzitetna profesorica prava Majda Strobl je leta 1954 doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tam je bila do leta 1983 redna profesorica za ustavno pravo, vmes pa štiri leta še dekanica. Bila je pobudnica za ustanovitev magistrskega študija za pravno-politično področje in ustavno pravo. Z znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in mentorskim delom je pomembno prispevala k razvoju ustavnopravne znanosti in stroke. Posnetek*** Pravnica Majda Strobl, ki je pred 50. leti postala prva redna profesorica na Pravni fakulteti in nekoliko kasneje še njena prva dekanja se je rodila leta 1920 v Ljubljani.
Umetnostna zgodovinarka Melita Stele Možina je bila kustosinja v Narodni galeriji ter muzejska svetovalka v ljubljanski Moderni galeriji. Najprej je raziskovala ljubljansko baročno kiparstvo, predvsem frančiškansko rezbarsko delavnico. Delo v galeriji jo je kmalu preusmerilo v sodobno umetnost. Samostojno ali s sodelavci je pripravila večino pomembnih grafičnih razstav v Moderni galeriji, v drugih slovenskih in jugoslovanskih galerijah pa tudi številne pregledne, tematske ali retrospektivne razstave najpomembnejših slovenskih umetnikov. Melita Stele Možina, rodila se je leta 1929 v Ljubljani, je kot strokovnjakinja za grafične tehnike pogosto sodelovala v razstavnih žirijah doma in na tujem.
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov