Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

26. maj

26.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

60 let Odloka o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, življenje mostiščarjev - ujeto v trilogijo, obnova Slovenske legije, pol stoletja od študentske zasedbe Filozofske fakultete v Ljubljani

Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil pred 130 leti na Ródinah pri Jesenicah.

26. maja pred 80 leti je bila v Ljubljani pod vodstvom doktorja Marka Natlačena seja eksekutive Slovenske ljudske stranke, na kateri so sklenili obnoviti Slovensko legijo, ki jo je pred poldrugim mesecem ustanovil Narodni svet. Slovenska legija naj bi tajno zbirala in organizirala privržence stranke – za nastop proti okupatorju –, ko bo za to ugoden trenutek. Po vedno močnejšem uveljavljenju Osvobodilne fronte pa se je Slovenska legija, ki je nekaj mesecev po ustanovitvi štela približno 5.000 članov, začela obveščevalno in propagandno bojevati zoper njo. Legija ni bila akcijsko usmerjena, zato je bila za mnoge mlade tistega časa nezanimiva – protiokupatorske akcije željno mladino je uspešneje pritegnila Osvobodilna fronta.

Ime Triglavski narodni park je bilo prvič uporabljeno 30. maja 1926, ko je profesor Fran Jesenko, zagovornik ustanovitve parka v dolini Triglavskih jezer, v dnevniku Jutro prvi uporabil to ime. Sicer pa je seizmolog Albin Belar že leta 1908 podal pobudo za zavarovanje tega območja. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Alpski varstveni park je bil leta 1924 po zaslugi Odseka za varstvo prirode ter prirodnih znamenitosti in Slovenskega planinskega društva tudi ustanovljen. Po izteku 20-letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je na današnji dan pred 60 leti sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park z imenom Triglavski narodni park, ki je obsegal 2 tisoč hektarov. Razširitev zavarovanega območja je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku. Ta se je razširil na skoraj 84 tisoč hektarov oziroma dobrih 838 kvadratnih kilometrov oziroma na 4 odstotke površine Republike Slovenije.

Leto 1971 je bilo v Sloveniji leto študentskih nemirov. Njihova najpomembnejša akcija je bila zasedba filozofske fakultete, ki se je začela na današnji dan pred 50 leti in končala 2. junija. Povod je bilo politično šikaniranje politično angažiranih študentov. **Posnetek** Je povedal dr. Darko Štrajn, tedaj eden od udeležencev zasedbe fakultete. Akcija je potekala v širšem okviru naraščajočega nacionalizma in zaostrovanja nacionalnih odnosov v federaciji ter gospodarske krize in večanja socialnih razlik. Študenti so med zasedbo živeli na fakulteti. Med njihovimi zahtevami so najbolj izstopale tiste po večji vlogi študentov v okviru univerze. V naslednjem študijskem letu se je študijsko gibanje razcepilo na pretežno levo radikalne struje, ki se niso dolgo obdržale. Od leta 1973 je bilo le še nekaj manj pomembnih študentskih nastopov. Ko je Skupnost študentov, ki je po protestih 1968 nastala iz Zveze študentov, vstopila v Zvezo socialistične mladine Slovenije, se je gibanje institucionalno povsem preobrazilo.


Na današnji dan

6266 epizod

Na današnji dan

6266 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

26. maj

26.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

60 let Odloka o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, življenje mostiščarjev - ujeto v trilogijo, obnova Slovenske legije, pol stoletja od študentske zasedbe Filozofske fakultete v Ljubljani

Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil pred 130 leti na Ródinah pri Jesenicah.

26. maja pred 80 leti je bila v Ljubljani pod vodstvom doktorja Marka Natlačena seja eksekutive Slovenske ljudske stranke, na kateri so sklenili obnoviti Slovensko legijo, ki jo je pred poldrugim mesecem ustanovil Narodni svet. Slovenska legija naj bi tajno zbirala in organizirala privržence stranke – za nastop proti okupatorju –, ko bo za to ugoden trenutek. Po vedno močnejšem uveljavljenju Osvobodilne fronte pa se je Slovenska legija, ki je nekaj mesecev po ustanovitvi štela približno 5.000 članov, začela obveščevalno in propagandno bojevati zoper njo. Legija ni bila akcijsko usmerjena, zato je bila za mnoge mlade tistega časa nezanimiva – protiokupatorske akcije željno mladino je uspešneje pritegnila Osvobodilna fronta.

Ime Triglavski narodni park je bilo prvič uporabljeno 30. maja 1926, ko je profesor Fran Jesenko, zagovornik ustanovitve parka v dolini Triglavskih jezer, v dnevniku Jutro prvi uporabil to ime. Sicer pa je seizmolog Albin Belar že leta 1908 podal pobudo za zavarovanje tega območja. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Alpski varstveni park je bil leta 1924 po zaslugi Odseka za varstvo prirode ter prirodnih znamenitosti in Slovenskega planinskega društva tudi ustanovljen. Po izteku 20-letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je na današnji dan pred 60 leti sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park z imenom Triglavski narodni park, ki je obsegal 2 tisoč hektarov. Razširitev zavarovanega območja je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku. Ta se je razširil na skoraj 84 tisoč hektarov oziroma dobrih 838 kvadratnih kilometrov oziroma na 4 odstotke površine Republike Slovenije.

Leto 1971 je bilo v Sloveniji leto študentskih nemirov. Njihova najpomembnejša akcija je bila zasedba filozofske fakultete, ki se je začela na današnji dan pred 50 leti in končala 2. junija. Povod je bilo politično šikaniranje politično angažiranih študentov. **Posnetek** Je povedal dr. Darko Štrajn, tedaj eden od udeležencev zasedbe fakultete. Akcija je potekala v širšem okviru naraščajočega nacionalizma in zaostrovanja nacionalnih odnosov v federaciji ter gospodarske krize in večanja socialnih razlik. Študenti so med zasedbo živeli na fakulteti. Med njihovimi zahtevami so najbolj izstopale tiste po večji vlogi študentov v okviru univerze. V naslednjem študijskem letu se je študijsko gibanje razcepilo na pretežno levo radikalne struje, ki se niso dolgo obdržale. Od leta 1973 je bilo le še nekaj manj pomembnih študentskih nastopov. Ko je Skupnost študentov, ki je po protestih 1968 nastala iz Zveze študentov, vstopila v Zvezo socialistične mladine Slovenije, se je gibanje institucionalno povsem preobrazilo.


10.12.2023

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk (1846)

Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

14. december - Vojeslav Mole (1886) umetnostni zgodovinar v Krakovu

Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

13. december - Janez Hausenbichler (1838) Savinjski narodni buditelj

Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

12. december - koncert zapisan v zgodovino (1941)

Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

11. december - Josip Plemelj (1873) matematik in prvi rektor Univerze v Ljubljani

Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

10. december - Pred 100 leti (1923) je Friderik Pregl prejel Nobelovo nagrado

Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


03.12.2023

9. december - Marij Avčin (1913) organizator pediatrične dejavnosti

Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

8. december - “Novine za Vogrske Slovence” (1913)

Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

7. december - František Čap (1913) filmski ustvarjalec v novi domovini

Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

6. december - Oton Berkopec (1906) utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi

Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

5. december - Josip Nikolaj Sadnikar (1863) veterinar in zbiralec umetnin

Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

4. december - Anton Sovre (1885) klasični filolog, ki je dal ime nagradi za prevajalske dosežke

Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

3. december - Milan Ciglar (1923) gozdarski inženir, pobudnik evropskega pohodništva v Sloveniji

Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

2. december - Silvira Tomasini (1913) primorka v Kosovski Mitrovici

Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

1. december - odločno zoper "miting resnice" (1989)

Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

30. november - Marjan Jerman (1953) novinarsko ime RTV SLO

Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 17 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov