Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

26. maj

26.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

60 let Odloka o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, življenje mostiščarjev - ujeto v trilogijo, obnova Slovenske legije, pol stoletja od študentske zasedbe Filozofske fakultete v Ljubljani

Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil pred 130 leti na Ródinah pri Jesenicah.

26. maja pred 80 leti je bila v Ljubljani pod vodstvom doktorja Marka Natlačena seja eksekutive Slovenske ljudske stranke, na kateri so sklenili obnoviti Slovensko legijo, ki jo je pred poldrugim mesecem ustanovil Narodni svet. Slovenska legija naj bi tajno zbirala in organizirala privržence stranke – za nastop proti okupatorju –, ko bo za to ugoden trenutek. Po vedno močnejšem uveljavljenju Osvobodilne fronte pa se je Slovenska legija, ki je nekaj mesecev po ustanovitvi štela približno 5.000 članov, začela obveščevalno in propagandno bojevati zoper njo. Legija ni bila akcijsko usmerjena, zato je bila za mnoge mlade tistega časa nezanimiva – protiokupatorske akcije željno mladino je uspešneje pritegnila Osvobodilna fronta.

Ime Triglavski narodni park je bilo prvič uporabljeno 30. maja 1926, ko je profesor Fran Jesenko, zagovornik ustanovitve parka v dolini Triglavskih jezer, v dnevniku Jutro prvi uporabil to ime. Sicer pa je seizmolog Albin Belar že leta 1908 podal pobudo za zavarovanje tega območja. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Alpski varstveni park je bil leta 1924 po zaslugi Odseka za varstvo prirode ter prirodnih znamenitosti in Slovenskega planinskega društva tudi ustanovljen. Po izteku 20-letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je na današnji dan pred 60 leti sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park z imenom Triglavski narodni park, ki je obsegal 2 tisoč hektarov. Razširitev zavarovanega območja je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku. Ta se je razširil na skoraj 84 tisoč hektarov oziroma dobrih 838 kvadratnih kilometrov oziroma na 4 odstotke površine Republike Slovenije.

Leto 1971 je bilo v Sloveniji leto študentskih nemirov. Njihova najpomembnejša akcija je bila zasedba filozofske fakultete, ki se je začela na današnji dan pred 50 leti in končala 2. junija. Povod je bilo politično šikaniranje politično angažiranih študentov. **Posnetek** Je povedal dr. Darko Štrajn, tedaj eden od udeležencev zasedbe fakultete. Akcija je potekala v širšem okviru naraščajočega nacionalizma in zaostrovanja nacionalnih odnosov v federaciji ter gospodarske krize in večanja socialnih razlik. Študenti so med zasedbo živeli na fakulteti. Med njihovimi zahtevami so najbolj izstopale tiste po večji vlogi študentov v okviru univerze. V naslednjem študijskem letu se je študijsko gibanje razcepilo na pretežno levo radikalne struje, ki se niso dolgo obdržale. Od leta 1973 je bilo le še nekaj manj pomembnih študentskih nastopov. Ko je Skupnost študentov, ki je po protestih 1968 nastala iz Zveze študentov, vstopila v Zvezo socialistične mladine Slovenije, se je gibanje institucionalno povsem preobrazilo.


Na današnji dan

6266 epizod

Na današnji dan

6266 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

26. maj

26.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

60 let Odloka o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, življenje mostiščarjev - ujeto v trilogijo, obnova Slovenske legije, pol stoletja od študentske zasedbe Filozofske fakultete v Ljubljani

Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil pred 130 leti na Ródinah pri Jesenicah.

26. maja pred 80 leti je bila v Ljubljani pod vodstvom doktorja Marka Natlačena seja eksekutive Slovenske ljudske stranke, na kateri so sklenili obnoviti Slovensko legijo, ki jo je pred poldrugim mesecem ustanovil Narodni svet. Slovenska legija naj bi tajno zbirala in organizirala privržence stranke – za nastop proti okupatorju –, ko bo za to ugoden trenutek. Po vedno močnejšem uveljavljenju Osvobodilne fronte pa se je Slovenska legija, ki je nekaj mesecev po ustanovitvi štela približno 5.000 članov, začela obveščevalno in propagandno bojevati zoper njo. Legija ni bila akcijsko usmerjena, zato je bila za mnoge mlade tistega časa nezanimiva – protiokupatorske akcije željno mladino je uspešneje pritegnila Osvobodilna fronta.

Ime Triglavski narodni park je bilo prvič uporabljeno 30. maja 1926, ko je profesor Fran Jesenko, zagovornik ustanovitve parka v dolini Triglavskih jezer, v dnevniku Jutro prvi uporabil to ime. Sicer pa je seizmolog Albin Belar že leta 1908 podal pobudo za zavarovanje tega območja. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Alpski varstveni park je bil leta 1924 po zaslugi Odseka za varstvo prirode ter prirodnih znamenitosti in Slovenskega planinskega društva tudi ustanovljen. Po izteku 20-letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je na današnji dan pred 60 leti sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park z imenom Triglavski narodni park, ki je obsegal 2 tisoč hektarov. Razširitev zavarovanega območja je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku. Ta se je razširil na skoraj 84 tisoč hektarov oziroma dobrih 838 kvadratnih kilometrov oziroma na 4 odstotke površine Republike Slovenije.

Leto 1971 je bilo v Sloveniji leto študentskih nemirov. Njihova najpomembnejša akcija je bila zasedba filozofske fakultete, ki se je začela na današnji dan pred 50 leti in končala 2. junija. Povod je bilo politično šikaniranje politično angažiranih študentov. **Posnetek** Je povedal dr. Darko Štrajn, tedaj eden od udeležencev zasedbe fakultete. Akcija je potekala v širšem okviru naraščajočega nacionalizma in zaostrovanja nacionalnih odnosov v federaciji ter gospodarske krize in večanja socialnih razlik. Študenti so med zasedbo živeli na fakulteti. Med njihovimi zahtevami so najbolj izstopale tiste po večji vlogi študentov v okviru univerze. V naslednjem študijskem letu se je študijsko gibanje razcepilo na pretežno levo radikalne struje, ki se niso dolgo obdržale. Od leta 1973 je bilo le še nekaj manj pomembnih študentskih nastopov. Ko je Skupnost študentov, ki je po protestih 1968 nastala iz Zveze študentov, vstopila v Zvezo socialistične mladine Slovenije, se je gibanje institucionalno povsem preobrazilo.


12.10.2023

16. oktober - Protifašistična zveze žensk Slovenije (1943)

Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

15. oktober - Peter Gosar (1923) fizik in raziskovalec polprevodnikov

Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.10.2023

14. oktober - Slovenec – 'Političen list za slovenski narod' (1873)

»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

13. oktober - Igor Torkar (1913) obsojenec v dachavskih procesih

Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

12. oktober - državniški dogodek na mostu čez Muro (1969)

Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

11. oktober - »Veličanstvo, prepozno je …« (1918)

Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in pozabljene obljube

Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«


07.10.2023

9. oktober - arhitekt Boris Kobe (1905) in spominska znamenja

Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

8. oktober - tolarji zamenjajo dinarje (1991)

Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

7. oktober - "polenecia" in biolog Anton Polenec (1910)

Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

6. oktober - v Ljubljani 20 cm snega (1926)

Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

5. oktober - Božo Podkrajšek (1909) satirik, ki je dražil oblastnike

Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

4. oktober - Stanislav Rapotec (1911) umetnik, odlikovan z redom Avstralije

Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

3. oktober - bombardiranje Novega mesta in Črnomlja (1943)

V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

2. oktober - Metod Milač (1924) »Kdo solze naše posuši«

Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

1. oktober - Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (1943)

Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

30. september - dr. Zoran Janžekovič (1918) in uspehi pri zdravljenju opeklin

Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

29. september -dr. Franjo Rosina (1863) odvetnik in bančnik s poslanstvom

Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

27. september - Edvard Kocbek (1904) v nemilosti pri tovarišiji

Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 20 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov