Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustanovitev Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka, pesniška zbirka »Žalostne roke«, koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih
Znanstvenik, polihistor, topograf, založnik Janez Vajkard Valvasor, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov baroka pri nas, je bil plemiškega rodu. Leta 1658 je končal jezuitsko šolo v Ljubljani, a namesto da bi šel na univerzo, se je odločil, da si bo nabiral znanje s pogovori z učenimi ljudmi. Zato se je za štirinajst let odpravil na potovanje po Evropi – med drugim je obiskal severno Afriko in sodeloval v avstrijsko-turški vojni. Leta 1672 se je poročil z Anno Rosino Grafenweger in kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem si je uredil pisateljsko, risarsko in tiskarsko delavnico. Za izdajanje knjig je sčasoma zapravil skoraj vse premoženje, zato je bil proti koncu življenja prisiljen prodati Bogenšperk, obsežno knjižnico in zbirko litografij. Leta 1688 so ga zaradi obsežne hidrološke študije presihajočega Cerkniškega jezera sprejeli v londonsko Kraljevo družbo. Njegovo najpomembnejše delo pa je monumentalna Slava vojvodine Kranjske. Knjiga, ki je leta 1689 izšla v 15 zvezkih na 3532 straneh s 528 ilustracijami in 24 prilogami, živahno opisuje slovenske dežele tistega časa. Janez Vajkard Valvasor je bil krščen v ljubljanski stolnici – na današnji dan leta 1641.
Začetna dela pesnika Antona Vodnika so po vsebini in slogu ekspresionistična, opazen pa je tudi vpliv dekadence in simbolizma. Poznejše pesmi so bolj čutne in slikovite, poduhovljena religioznost prehaja v skoraj panteistično doživljanje sveta kot harmonije čutno simbolnih pojavov. Vodnikova prva pesniška zbirka Žalostne roke je eden vrhov slovenskega religioznega ekspresionizma. To so pesmi, polne vizij, svetlih barv, zamaknjenosti, odmaknjene od stvarnosti, asketske, polne zastrte erotike in religioznih simbolov. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je veljal za najpomembnejšega ekspresionista. Pesnik Anton Vodnik, ki je objavljal s psevdonimom Vladimir Logar, se je rodil pred 120 leti v Podutiku pri Ljubljani.
28. maja leta 1903 je bil v mariborskem Narodnem domu občni zbor Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Sklical ga je pripravljalni odbor pod predsedstvom doktorja Franca Kovačiča, ki je imel tudi uvodni nagovor: *Posnetek**. Je leta 2008 o ustanovitvi društva povedal literarni zgodovinar in bibliotekar dr. Bruno Hartman. Namen društva, ki mu je krajši čas predsedoval Matej Slekovec, je bil gojiti domačo zgodovino in narodopisje, podpirati raziskovanje domačih starin in umetnin, zbirati in preiskovati arhivsko gradivo za domačo zgodovino, prirejati zgodovinska predavanja ter izdajati društveno glasilo. List, ki je prvič izšel leta 1904, je dobil naslov »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Do leta 1909 je Zgodovinsko društvo zbralo že toliko predmetov, da je odprlo v Mariboru svoj Narodni muzej.
Sopranistka, operna in koncertna pevka Nada Vidmar je petje študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Nada Vidmar se je rodila leta 1917 v begunskem taborišču v Brucku na Litvi.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustanovitev Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka, pesniška zbirka »Žalostne roke«, koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih
Znanstvenik, polihistor, topograf, založnik Janez Vajkard Valvasor, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov baroka pri nas, je bil plemiškega rodu. Leta 1658 je končal jezuitsko šolo v Ljubljani, a namesto da bi šel na univerzo, se je odločil, da si bo nabiral znanje s pogovori z učenimi ljudmi. Zato se je za štirinajst let odpravil na potovanje po Evropi – med drugim je obiskal severno Afriko in sodeloval v avstrijsko-turški vojni. Leta 1672 se je poročil z Anno Rosino Grafenweger in kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem si je uredil pisateljsko, risarsko in tiskarsko delavnico. Za izdajanje knjig je sčasoma zapravil skoraj vse premoženje, zato je bil proti koncu življenja prisiljen prodati Bogenšperk, obsežno knjižnico in zbirko litografij. Leta 1688 so ga zaradi obsežne hidrološke študije presihajočega Cerkniškega jezera sprejeli v londonsko Kraljevo družbo. Njegovo najpomembnejše delo pa je monumentalna Slava vojvodine Kranjske. Knjiga, ki je leta 1689 izšla v 15 zvezkih na 3532 straneh s 528 ilustracijami in 24 prilogami, živahno opisuje slovenske dežele tistega časa. Janez Vajkard Valvasor je bil krščen v ljubljanski stolnici – na današnji dan leta 1641.
Začetna dela pesnika Antona Vodnika so po vsebini in slogu ekspresionistična, opazen pa je tudi vpliv dekadence in simbolizma. Poznejše pesmi so bolj čutne in slikovite, poduhovljena religioznost prehaja v skoraj panteistično doživljanje sveta kot harmonije čutno simbolnih pojavov. Vodnikova prva pesniška zbirka Žalostne roke je eden vrhov slovenskega religioznega ekspresionizma. To so pesmi, polne vizij, svetlih barv, zamaknjenosti, odmaknjene od stvarnosti, asketske, polne zastrte erotike in religioznih simbolov. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je veljal za najpomembnejšega ekspresionista. Pesnik Anton Vodnik, ki je objavljal s psevdonimom Vladimir Logar, se je rodil pred 120 leti v Podutiku pri Ljubljani.
28. maja leta 1903 je bil v mariborskem Narodnem domu občni zbor Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Sklical ga je pripravljalni odbor pod predsedstvom doktorja Franca Kovačiča, ki je imel tudi uvodni nagovor: *Posnetek**. Je leta 2008 o ustanovitvi društva povedal literarni zgodovinar in bibliotekar dr. Bruno Hartman. Namen društva, ki mu je krajši čas predsedoval Matej Slekovec, je bil gojiti domačo zgodovino in narodopisje, podpirati raziskovanje domačih starin in umetnin, zbirati in preiskovati arhivsko gradivo za domačo zgodovino, prirejati zgodovinska predavanja ter izdajati društveno glasilo. List, ki je prvič izšel leta 1904, je dobil naslov »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Do leta 1909 je Zgodovinsko društvo zbralo že toliko predmetov, da je odprlo v Mariboru svoj Narodni muzej.
Sopranistka, operna in koncertna pevka Nada Vidmar je petje študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Nada Vidmar se je rodila leta 1917 v begunskem taborišču v Brucku na Litvi.
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov