Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustanovitev Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka, pesniška zbirka »Žalostne roke«, koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih
Znanstvenik, polihistor, topograf, založnik Janez Vajkard Valvasor, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov baroka pri nas, je bil plemiškega rodu. Leta 1658 je končal jezuitsko šolo v Ljubljani, a namesto da bi šel na univerzo, se je odločil, da si bo nabiral znanje s pogovori z učenimi ljudmi. Zato se je za štirinajst let odpravil na potovanje po Evropi – med drugim je obiskal severno Afriko in sodeloval v avstrijsko-turški vojni. Leta 1672 se je poročil z Anno Rosino Grafenweger in kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem si je uredil pisateljsko, risarsko in tiskarsko delavnico. Za izdajanje knjig je sčasoma zapravil skoraj vse premoženje, zato je bil proti koncu življenja prisiljen prodati Bogenšperk, obsežno knjižnico in zbirko litografij. Leta 1688 so ga zaradi obsežne hidrološke študije presihajočega Cerkniškega jezera sprejeli v londonsko Kraljevo družbo. Njegovo najpomembnejše delo pa je monumentalna Slava vojvodine Kranjske. Knjiga, ki je leta 1689 izšla v 15 zvezkih na 3532 straneh s 528 ilustracijami in 24 prilogami, živahno opisuje slovenske dežele tistega časa. Janez Vajkard Valvasor je bil krščen v ljubljanski stolnici – na današnji dan leta 1641.
Začetna dela pesnika Antona Vodnika so po vsebini in slogu ekspresionistična, opazen pa je tudi vpliv dekadence in simbolizma. Poznejše pesmi so bolj čutne in slikovite, poduhovljena religioznost prehaja v skoraj panteistično doživljanje sveta kot harmonije čutno simbolnih pojavov. Vodnikova prva pesniška zbirka Žalostne roke je eden vrhov slovenskega religioznega ekspresionizma. To so pesmi, polne vizij, svetlih barv, zamaknjenosti, odmaknjene od stvarnosti, asketske, polne zastrte erotike in religioznih simbolov. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je veljal za najpomembnejšega ekspresionista. Pesnik Anton Vodnik, ki je objavljal s psevdonimom Vladimir Logar, se je rodil pred 120 leti v Podutiku pri Ljubljani.
28. maja leta 1903 je bil v mariborskem Narodnem domu občni zbor Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Sklical ga je pripravljalni odbor pod predsedstvom doktorja Franca Kovačiča, ki je imel tudi uvodni nagovor: *Posnetek**. Je leta 2008 o ustanovitvi društva povedal literarni zgodovinar in bibliotekar dr. Bruno Hartman. Namen društva, ki mu je krajši čas predsedoval Matej Slekovec, je bil gojiti domačo zgodovino in narodopisje, podpirati raziskovanje domačih starin in umetnin, zbirati in preiskovati arhivsko gradivo za domačo zgodovino, prirejati zgodovinska predavanja ter izdajati društveno glasilo. List, ki je prvič izšel leta 1904, je dobil naslov »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Do leta 1909 je Zgodovinsko društvo zbralo že toliko predmetov, da je odprlo v Mariboru svoj Narodni muzej.
Sopranistka, operna in koncertna pevka Nada Vidmar je petje študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Nada Vidmar se je rodila leta 1917 v begunskem taborišču v Brucku na Litvi.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ustanovitev Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka, pesniška zbirka »Žalostne roke«, koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih
Znanstvenik, polihistor, topograf, založnik Janez Vajkard Valvasor, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov baroka pri nas, je bil plemiškega rodu. Leta 1658 je končal jezuitsko šolo v Ljubljani, a namesto da bi šel na univerzo, se je odločil, da si bo nabiral znanje s pogovori z učenimi ljudmi. Zato se je za štirinajst let odpravil na potovanje po Evropi – med drugim je obiskal severno Afriko in sodeloval v avstrijsko-turški vojni. Leta 1672 se je poročil z Anno Rosino Grafenweger in kupil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem si je uredil pisateljsko, risarsko in tiskarsko delavnico. Za izdajanje knjig je sčasoma zapravil skoraj vse premoženje, zato je bil proti koncu življenja prisiljen prodati Bogenšperk, obsežno knjižnico in zbirko litografij. Leta 1688 so ga zaradi obsežne hidrološke študije presihajočega Cerkniškega jezera sprejeli v londonsko Kraljevo družbo. Njegovo najpomembnejše delo pa je monumentalna Slava vojvodine Kranjske. Knjiga, ki je leta 1689 izšla v 15 zvezkih na 3532 straneh s 528 ilustracijami in 24 prilogami, živahno opisuje slovenske dežele tistega časa. Janez Vajkard Valvasor je bil krščen v ljubljanski stolnici – na današnji dan leta 1641.
Začetna dela pesnika Antona Vodnika so po vsebini in slogu ekspresionistična, opazen pa je tudi vpliv dekadence in simbolizma. Poznejše pesmi so bolj čutne in slikovite, poduhovljena religioznost prehaja v skoraj panteistično doživljanje sveta kot harmonije čutno simbolnih pojavov. Vodnikova prva pesniška zbirka Žalostne roke je eden vrhov slovenskega religioznega ekspresionizma. To so pesmi, polne vizij, svetlih barv, zamaknjenosti, odmaknjene od stvarnosti, asketske, polne zastrte erotike in religioznih simbolov. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je veljal za najpomembnejšega ekspresionista. Pesnik Anton Vodnik, ki je objavljal s psevdonimom Vladimir Logar, se je rodil pred 120 leti v Podutiku pri Ljubljani.
28. maja leta 1903 je bil v mariborskem Narodnem domu občni zbor Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Sklical ga je pripravljalni odbor pod predsedstvom doktorja Franca Kovačiča, ki je imel tudi uvodni nagovor: *Posnetek**. Je leta 2008 o ustanovitvi društva povedal literarni zgodovinar in bibliotekar dr. Bruno Hartman. Namen društva, ki mu je krajši čas predsedoval Matej Slekovec, je bil gojiti domačo zgodovino in narodopisje, podpirati raziskovanje domačih starin in umetnin, zbirati in preiskovati arhivsko gradivo za domačo zgodovino, prirejati zgodovinska predavanja ter izdajati društveno glasilo. List, ki je prvič izšel leta 1904, je dobil naslov »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Do leta 1909 je Zgodovinsko društvo zbralo že toliko predmetov, da je odprlo v Mariboru svoj Narodni muzej.
Sopranistka, operna in koncertna pevka Nada Vidmar je petje študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani in v začetku druge svetovne vojne že nastopala v ljubljanski Operi. Leta 1943 je postala članica partizanskega gledališča na osvobojenem ozemlju, od konca vojne do leta 1972 pa je bila stalno zaposlena v ljubljanski Operi. Poleg številnih opernih vlog je kot koncertna pevka nastopala v tridesetih velikih vokalno-instrumentalnih delih. Leta je 1953 prejela Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi prvo nagrado na pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji. Nada Vidmar se je rodila leta 1917 v begunskem taborišču v Brucku na Litvi.
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov