Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem, primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje, politično preslišana Majniška deklaracija, prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj

Pred 175 leti je bil Anton Martin Slomšek imenovan za lavantinskega škofa v Šent Andražu na Koroškem. V imenovanju je salzburški nadškof kardinal Friderik Schwarzenberg med drugim zapisal: »Čutili smo se navdihnjenega, da našega dragega in zvestega, častivrednega gospoda opata, dekana in celjskega župnika Antona Slomška imenujemo za knezoškofa lavantinskega zaradi njegovih odličnih lastnosti, znanja in zaslug.« Kardinal Schwarzenberg je v predhodnem pismu, ko je sporočil svojo namero o imenovanju, predvidel tudi morebitno Slomškovo omahovanje pred tem izzivom. Prosil ga je, naj z vdanostjo sprejme zaupano službo, za katero se sam sicer ne poteguje, a primernost za škofovstvo dokazuje z vsem svojim dotedanjim duhovniškim delom. Kardinal je še poudaril, da je s to namero seznanjen tudi cesar, ki imenovanju ne nasprotuje. Slomškovo škofovsko posvečenje je potekalo 5. julija 1846 v salzburški katedrali. Resnici na ljubo pa se je z imenovanjem novega lavantinskega škofa tudi nekoliko mudilo, saj je bil škofovski sedež prazen, odkar je 10. marca tistega leta umrl Slomškov predhodnik Franc Ksaver Kutner, rojen leta 1793 v Šentvidu pri Stični.

Skladatelj in zborovodja Fran Venturini je končal študij na učiteljišču v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore in z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorsko naravo. Skladatelj in zborovodja Fran Venturini se je rodil leta 1882 v Boljuncu pri Trstu.

Leta 1917 je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala, da se vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združi v državno telo pod žezlom habsburške dinastije. Izjava je bila rezultat prizadevanja slovenskih in hrvaških, predvsem istrskih poslancev za rešitev jugoslovanskega vprašanja v habsburški monarhiji. Predlagatelji so skušali jugoslovansko vprašanje rešiti še pred koncem vojne, da bi se s tem izognili morebitnim posledicam, ki bi jih prinesla zmaga centralnih ali antantnih sil in uveljavitev londonskega sporazuma. Deklaracija je za leto dni postala tudi slovenski narodni program. Posnetek** Je povedala zgodovinarka doktorica Vlasta Stavbar, vodja Domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Politični krogi habsburške monarhije zahteve Majniške deklaracije po združitvi vseh južnih Slovanov v samostojno državno telo brez prevlade drugih narodov in pod dinastijo Habsburžanov niso hoteli izpolniti. Zato in zaradi spremenjenih razmer po prvi svetovni vojni je postalo mnenje dunajskih krogov nepomembno, delno uresničitev prve Majniške deklaracije (brez habsburškega okvira) pa je pomenila ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918.

Publicist Fran Vatovec je raziskoval teorijo in zgodovino slovenskega časnikarstva. O tem je napisal petnajst samostojnih del; številne slovenske publiciste je prikazal v monografskih razpravah. Po vojni je bil med drugim profesor retorike in predavatelj časnikarstva na Visoki šoli za politične vede, poznejši fakulteti za družbene vede, retoriko pa je predaval tudi na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1973 je bil kot prvi habilitirani časnikar izvoljen za izrednega profesorja zgodovine jugoslovanske in svetovne publicistike. Fran Vatovec se je rodil pred 120 leti v Gradišču ob Soči.