Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem, primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje, politično preslišana Majniška deklaracija, prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj
Pred 175 leti je bil Anton Martin Slomšek imenovan za lavantinskega škofa v Šent Andražu na Koroškem. V imenovanju je salzburški nadškof kardinal Friderik Schwarzenberg med drugim zapisal: »Čutili smo se navdihnjenega, da našega dragega in zvestega, častivrednega gospoda opata, dekana in celjskega župnika Antona Slomška imenujemo za knezoškofa lavantinskega zaradi njegovih odličnih lastnosti, znanja in zaslug.« Kardinal Schwarzenberg je v predhodnem pismu, ko je sporočil svojo namero o imenovanju, predvidel tudi morebitno Slomškovo omahovanje pred tem izzivom. Prosil ga je, naj z vdanostjo sprejme zaupano službo, za katero se sam sicer ne poteguje, a primernost za škofovstvo dokazuje z vsem svojim dotedanjim duhovniškim delom. Kardinal je še poudaril, da je s to namero seznanjen tudi cesar, ki imenovanju ne nasprotuje. Slomškovo škofovsko posvečenje je potekalo 5. julija 1846 v salzburški katedrali. Resnici na ljubo pa se je z imenovanjem novega lavantinskega škofa tudi nekoliko mudilo, saj je bil škofovski sedež prazen, odkar je 10. marca tistega leta umrl Slomškov predhodnik Franc Ksaver Kutner, rojen leta 1793 v Šentvidu pri Stični.
Skladatelj in zborovodja Fran Venturini je končal študij na učiteljišču v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore in z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorsko naravo. Skladatelj in zborovodja Fran Venturini se je rodil leta 1882 v Boljuncu pri Trstu.
Leta 1917 je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala, da se vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združi v državno telo pod žezlom habsburške dinastije. Izjava je bila rezultat prizadevanja slovenskih in hrvaških, predvsem istrskih poslancev za rešitev jugoslovanskega vprašanja v habsburški monarhiji. Predlagatelji so skušali jugoslovansko vprašanje rešiti še pred koncem vojne, da bi se s tem izognili morebitnim posledicam, ki bi jih prinesla zmaga centralnih ali antantnih sil in uveljavitev londonskega sporazuma. Deklaracija je za leto dni postala tudi slovenski narodni program. Posnetek** Je povedala zgodovinarka doktorica Vlasta Stavbar, vodja Domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Politični krogi habsburške monarhije zahteve Majniške deklaracije po združitvi vseh južnih Slovanov v samostojno državno telo brez prevlade drugih narodov in pod dinastijo Habsburžanov niso hoteli izpolniti. Zato in zaradi spremenjenih razmer po prvi svetovni vojni je postalo mnenje dunajskih krogov nepomembno, delno uresničitev prve Majniške deklaracije (brez habsburškega okvira) pa je pomenila ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918.
Publicist Fran Vatovec je raziskoval teorijo in zgodovino slovenskega časnikarstva. O tem je napisal petnajst samostojnih del; številne slovenske publiciste je prikazal v monografskih razpravah. Po vojni je bil med drugim profesor retorike in predavatelj časnikarstva na Visoki šoli za politične vede, poznejši fakulteti za družbene vede, retoriko pa je predaval tudi na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1973 je bil kot prvi habilitirani časnikar izvoljen za izrednega profesorja zgodovine jugoslovanske in svetovne publicistike. Fran Vatovec se je rodil pred 120 leti v Gradišču ob Soči.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem, primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje, politično preslišana Majniška deklaracija, prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj
Pred 175 leti je bil Anton Martin Slomšek imenovan za lavantinskega škofa v Šent Andražu na Koroškem. V imenovanju je salzburški nadškof kardinal Friderik Schwarzenberg med drugim zapisal: »Čutili smo se navdihnjenega, da našega dragega in zvestega, častivrednega gospoda opata, dekana in celjskega župnika Antona Slomška imenujemo za knezoškofa lavantinskega zaradi njegovih odličnih lastnosti, znanja in zaslug.« Kardinal Schwarzenberg je v predhodnem pismu, ko je sporočil svojo namero o imenovanju, predvidel tudi morebitno Slomškovo omahovanje pred tem izzivom. Prosil ga je, naj z vdanostjo sprejme zaupano službo, za katero se sam sicer ne poteguje, a primernost za škofovstvo dokazuje z vsem svojim dotedanjim duhovniškim delom. Kardinal je še poudaril, da je s to namero seznanjen tudi cesar, ki imenovanju ne nasprotuje. Slomškovo škofovsko posvečenje je potekalo 5. julija 1846 v salzburški katedrali. Resnici na ljubo pa se je z imenovanjem novega lavantinskega škofa tudi nekoliko mudilo, saj je bil škofovski sedež prazen, odkar je 10. marca tistega leta umrl Slomškov predhodnik Franc Ksaver Kutner, rojen leta 1793 v Šentvidu pri Stični.
Skladatelj in zborovodja Fran Venturini je končal študij na učiteljišču v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore in z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorsko naravo. Skladatelj in zborovodja Fran Venturini se je rodil leta 1882 v Boljuncu pri Trstu.
Leta 1917 je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala, da se vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združi v državno telo pod žezlom habsburške dinastije. Izjava je bila rezultat prizadevanja slovenskih in hrvaških, predvsem istrskih poslancev za rešitev jugoslovanskega vprašanja v habsburški monarhiji. Predlagatelji so skušali jugoslovansko vprašanje rešiti še pred koncem vojne, da bi se s tem izognili morebitnim posledicam, ki bi jih prinesla zmaga centralnih ali antantnih sil in uveljavitev londonskega sporazuma. Deklaracija je za leto dni postala tudi slovenski narodni program. Posnetek** Je povedala zgodovinarka doktorica Vlasta Stavbar, vodja Domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Politični krogi habsburške monarhije zahteve Majniške deklaracije po združitvi vseh južnih Slovanov v samostojno državno telo brez prevlade drugih narodov in pod dinastijo Habsburžanov niso hoteli izpolniti. Zato in zaradi spremenjenih razmer po prvi svetovni vojni je postalo mnenje dunajskih krogov nepomembno, delno uresničitev prve Majniške deklaracije (brez habsburškega okvira) pa je pomenila ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918.
Publicist Fran Vatovec je raziskoval teorijo in zgodovino slovenskega časnikarstva. O tem je napisal petnajst samostojnih del; številne slovenske publiciste je prikazal v monografskih razpravah. Po vojni je bil med drugim profesor retorike in predavatelj časnikarstva na Visoki šoli za politične vede, poznejši fakulteti za družbene vede, retoriko pa je predaval tudi na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1973 je bil kot prvi habilitirani časnikar izvoljen za izrednega profesorja zgodovine jugoslovanske in svetovne publicistike. Fran Vatovec se je rodil pred 120 leti v Gradišču ob Soči.
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov