Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Arhitekt Jaroslav Černigoj (1905-1989) najmlajši diplomant profesorja Jožeta Plečnika, začetek habsburške vladavine, sloviti skladatelj in zborovodja, ob osamosvojitvi za BBC poročal iz Slovenije

1. junija 1283 je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter obdržala 635 let – vse do leta 1918.

Arhitekt Jaroslav Černigoj je leta 1929 diplomiral pri prof. Jožetu Plečniku na oddelku za arhitekturo ljubljanske Tehniške fakultete. Posnetek** V začetku tridesetih let 20. stoletja sta z Aleksandrom Devom v Mariboru ustanovila projektivni biro, katerega delo pomeni temelje sodobne mariborske arhitekture. Njune realizacije, zlasti Hranilnica dravske banovine, zgrajena na začetku tridesetih let, kažejo odmik od Plečnikovih izhodišč v smeri funkcionalizma, hkrati pa ohranjajo pretehtano kompozicijo in skrbno oblikovanje detajlov. Leta 1935 se je Černigoj zaposlil pri mestnem gradbenem uradu in pozneje izdelal regulacijski načrt Maribora ter več projektov za ureditev nekaterih mestnih ambientov. Med njimi tudi nekdanjo Mestno in meščansko šolo - sedanjo Osnovno šolo Franceta Prešerna v Žolgarjevi ulici v Mariboru - ki je bila zgrajena leta 1936. Po koncu vojn e je sodeloval pri obnovi Maribora in pripravil nov regulacijski načrt. Kot arhitekt konservator republiškega Zavoda za spomeniško varstvo je po letu 1957 obnavljal mariborsko stolnico in baziliko na Ptujski Gori ter Rimsko nekropolo v Šempetru v Savinjski dolini. Ukvarjal se je tudi z grafičnim oblikovanjem in publicistiko. Jaroslav Černigoj se je rodil leta 1905 v Bovcu.

Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec je pred 70 leti na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat. Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega Akademskega pevskega zbora. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec se je rodil na današnji dan leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici.

Novinar in publicist Drago Lavrenčič je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, potem pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za tiskovno agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritičen zapisovalec in komentator razmer v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je pod psevdonimom Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani.