Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Sodišče slovenske narodne časti, arheolog in epigrafik s Ptuja, poveljnik sil vojaškega letalstva v času informbiroja, Beograd pred 30 leti priporoča: Slovenija naj zamrzne odločitev o osamosvojitvi
Arheolog in epigrafik Balduín Sária je pred 100 leti na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni. Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil leta 1893 na Ptuju.
Letalski častnik Zdenko Ulepič je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Kranju, nato pa vojaško akademijo v Beogradu, kjer je leta 1924 postal topniški podporočnik. Tri leta pozneje je vstopil v Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, bil pozneje poveljnik bombniške eskadrilje v Novem Sadu in tik pred vojno poveljnik letalske izvidniške šole v Pančevu. Začetek druge svetovne vojne je dočakal v Sarajevu, kjer je prišel v vojno ujetništvo in pozneje v italijansko taborišče Gonars. Po razpadu Italije se je pridružil slovenskim partizanom in nato leta 1944 postal načelnik letalskega oddelka pri Vrhovnem štabu. V Caserti je sodeloval s Titom pri pogajanjih za zavezniško pomoč ter nato okoli 150 letalcev odpeljal na šolanje v Sovjetsko zvezo. Generalpolkovnik Zdenko Ulepič je bil od leta 1946 do 1962 poveljnik sil Jugoslovanskega vojaškega letalstva in protizračne obrambe, to je med drugim pomenilo najvišjo poveljniško dolžnost za varnost neba Jugoslavije v kritičnih časih neposredno po vojni in v času pritiskov Informbiroja. Letalski častnik Zdenko Ulepič se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Leta 1945 je začelo delovati sodišče slovenske narodne časti. Šlo je za posebno obliko sodstva, ki je izhajalo predvsem iz moralnih načel, kakršna so se izoblikovala med narodnoosvobodilnim bojem. Sodišče slovenske narodne časti je od 4. julija, ko so se začele javne razprave, do 24. avgusta 1945, ko je bilo odpravljeno, obravnavalo najmanj 3.852 oseb in jih 3.025 obsodilo. Kot ugotavlja zgodovinarka dr. Mateja Čoh Kladnik, sodelavka Študijskega centra za narodno spravo, so senati izrekli trajno izgubo narodne časti 171 obtoženim, na lahko prisilno delo so obsodili 889, na težko pa 346 oseb. **Posnetek** Popolno zaplembo premoženja so izrekli v 219 primerih, delno pa 133 obtoženim. Sodišče naj bi iz naroda, ki je dobro prestal vojno preizkušnjo, izločilo tiste, ki so ga v tem času osramotili.
Leta 1991 se je slovenska delegacija, v kateri so bili Milan Kučan, Janez Drnovšek in Lojze Peterle, v Beogradu pogovarjala s predsednikom zveznega izvršnega sveta Antejem Markovićem in zveznim sekretarjem za ljudsko obrambo generalom Veljkom Kadijevićem o razdružitvi in o odnosih Slovenije z Jugoslovansko ljudsko armado. Markovič je predlagal, da bi Slovenija svojo odločitev o osamosvojitvi zamrznila in sodelovala na pogajanjih za novo ureditev Jugoslavije, šele če ta pogajanja ne bi uspela, naj bi Slovenija svojo odločitev uresničila. Armada naj bi med tem časom prevzela nekakšno vlogo mirovnih sil, ki naj bi preprečevale mednacionalne konflikte. Slovenska delegacija v tak predlog ni privolila. Istega dne je Slovenska skupščina sprejela več osamosvojitvenih zakonov, ki naj bi začeli veljati na dan osamosvojitve, 25. junija.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Sodišče slovenske narodne časti, arheolog in epigrafik s Ptuja, poveljnik sil vojaškega letalstva v času informbiroja, Beograd pred 30 leti priporoča: Slovenija naj zamrzne odločitev o osamosvojitvi
Arheolog in epigrafik Balduín Sária je pred 100 leti na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni. Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil leta 1893 na Ptuju.
Letalski častnik Zdenko Ulepič je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Kranju, nato pa vojaško akademijo v Beogradu, kjer je leta 1924 postal topniški podporočnik. Tri leta pozneje je vstopil v Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, bil pozneje poveljnik bombniške eskadrilje v Novem Sadu in tik pred vojno poveljnik letalske izvidniške šole v Pančevu. Začetek druge svetovne vojne je dočakal v Sarajevu, kjer je prišel v vojno ujetništvo in pozneje v italijansko taborišče Gonars. Po razpadu Italije se je pridružil slovenskim partizanom in nato leta 1944 postal načelnik letalskega oddelka pri Vrhovnem štabu. V Caserti je sodeloval s Titom pri pogajanjih za zavezniško pomoč ter nato okoli 150 letalcev odpeljal na šolanje v Sovjetsko zvezo. Generalpolkovnik Zdenko Ulepič je bil od leta 1946 do 1962 poveljnik sil Jugoslovanskega vojaškega letalstva in protizračne obrambe, to je med drugim pomenilo najvišjo poveljniško dolžnost za varnost neba Jugoslavije v kritičnih časih neposredno po vojni in v času pritiskov Informbiroja. Letalski častnik Zdenko Ulepič se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Leta 1945 je začelo delovati sodišče slovenske narodne časti. Šlo je za posebno obliko sodstva, ki je izhajalo predvsem iz moralnih načel, kakršna so se izoblikovala med narodnoosvobodilnim bojem. Sodišče slovenske narodne časti je od 4. julija, ko so se začele javne razprave, do 24. avgusta 1945, ko je bilo odpravljeno, obravnavalo najmanj 3.852 oseb in jih 3.025 obsodilo. Kot ugotavlja zgodovinarka dr. Mateja Čoh Kladnik, sodelavka Študijskega centra za narodno spravo, so senati izrekli trajno izgubo narodne časti 171 obtoženim, na lahko prisilno delo so obsodili 889, na težko pa 346 oseb. **Posnetek** Popolno zaplembo premoženja so izrekli v 219 primerih, delno pa 133 obtoženim. Sodišče naj bi iz naroda, ki je dobro prestal vojno preizkušnjo, izločilo tiste, ki so ga v tem času osramotili.
Leta 1991 se je slovenska delegacija, v kateri so bili Milan Kučan, Janez Drnovšek in Lojze Peterle, v Beogradu pogovarjala s predsednikom zveznega izvršnega sveta Antejem Markovićem in zveznim sekretarjem za ljudsko obrambo generalom Veljkom Kadijevićem o razdružitvi in o odnosih Slovenije z Jugoslovansko ljudsko armado. Markovič je predlagal, da bi Slovenija svojo odločitev o osamosvojitvi zamrznila in sodelovala na pogajanjih za novo ureditev Jugoslavije, šele če ta pogajanja ne bi uspela, naj bi Slovenija svojo odločitev uresničila. Armada naj bi med tem časom prevzela nekakšno vlogo mirovnih sil, ki naj bi preprečevale mednacionalne konflikte. Slovenska delegacija v tak predlog ni privolila. Istega dne je Slovenska skupščina sprejela več osamosvojitvenih zakonov, ki naj bi začeli veljati na dan osamosvojitve, 25. junija.
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov