Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Primož Trubar za 505 rojstni dan dobi vrtnico, nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik«, izbrisani predvojni književnik, med začetniki gledališča na Jesenicah
Na pobudo staroste slovenskih pisateljev Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeku, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Na njegov 505. rojstni dan - leta 2013 - so na Trubarjevi domačiji na Rašici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici. *Posnetek* Je povedal njen žlahtnitelj, akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je vrtnico z imenom »trubar« prvič javno predstavil junija 2008 na slovenskem dnevu vrtnic v Volčjem Potoku.
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja Anton Murko se je rodil leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 1832 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
Pravnik in pisatelj Narte Velikonja se je leta 1912 vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bil najprej prefekt v Alojzijevišču v Gorici in kasneje v Marijanišču v Ljubljani, po vpoklicu pa je deloval kot prevajalec pri vojaškem ministrstvu na Dunaju. Po vojni je bil v Ljubljani med prvimi, ki so se posvečali razvoju turizma na Slovenskem, s soavtorjem Ferdom Jelencem pa sta napisala gostinski učbenik Serviranje. V svojih literarnih delih je obravnaval kmečko življenje ter ljudi v boju za preživetje v težavnih gospodarskih in političnih razmer. Znana je povest Višarska polena; prav tako povest Besede. Narte Velikonja je imel odklonilen odnos do komunizma, kar je poudarjal v številnih medvojnih nastopih. V zadnjih dneh vojne so nekateri njegovi otroci emigrirali, sam se pa zaradi invalidnosti in tudi preostalega dela družine ni hotel izseliti. Ob aretaciji so mu očitali, da je bil kot književnik, politik in uradnik v okupatorjevi službi in eden vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma. Junija 1945 so ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodili na smrt z ustrelitvijo, zaplembo premoženja in trajno izgubo državljanskih pravic. Njegove knjige je oblast uvrstila na seznam prepovedanih knjig, zato so jih morali izločiti iz javnih knjižnic, zaradi pomanjkanja strokovnega gradiva je njegov učbenik Serviranje ostal na seznamu šolskih učbenikov, vendar so v knjigi počrnili vse omembe njegovega imena. Leta 2015 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo odločbo, s katero je odpravilo sodbo revolucionarnega sodišča, ki je leta 1945 Narteja Velikonjo obsodilo na smrt. Rodil se je pred 130 leti v kraju Predmeja v sedanji občini Ajdovščina, ki se mu je takrat reklo Dol pri Otlici.
Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar je po prvi svetovni vojni pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, pred 100 leti pa je postal igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar – rodil se je leta 1896 v Črnomlju – je bil vrsto let po drugi svetovni vojni tudi urednik za zborovsko glasbo tedanjega Radia Ljubljana.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Primož Trubar za 505 rojstni dan dobi vrtnico, nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik«, izbrisani predvojni književnik, med začetniki gledališča na Jesenicah
Na pobudo staroste slovenskih pisateljev Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeku, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Na njegov 505. rojstni dan - leta 2013 - so na Trubarjevi domačiji na Rašici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici. *Posnetek* Je povedal njen žlahtnitelj, akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je vrtnico z imenom »trubar« prvič javno predstavil junija 2008 na slovenskem dnevu vrtnic v Volčjem Potoku.
Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja Anton Murko se je rodil leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 1832 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.
Pravnik in pisatelj Narte Velikonja se je leta 1912 vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bil najprej prefekt v Alojzijevišču v Gorici in kasneje v Marijanišču v Ljubljani, po vpoklicu pa je deloval kot prevajalec pri vojaškem ministrstvu na Dunaju. Po vojni je bil v Ljubljani med prvimi, ki so se posvečali razvoju turizma na Slovenskem, s soavtorjem Ferdom Jelencem pa sta napisala gostinski učbenik Serviranje. V svojih literarnih delih je obravnaval kmečko življenje ter ljudi v boju za preživetje v težavnih gospodarskih in političnih razmer. Znana je povest Višarska polena; prav tako povest Besede. Narte Velikonja je imel odklonilen odnos do komunizma, kar je poudarjal v številnih medvojnih nastopih. V zadnjih dneh vojne so nekateri njegovi otroci emigrirali, sam se pa zaradi invalidnosti in tudi preostalega dela družine ni hotel izseliti. Ob aretaciji so mu očitali, da je bil kot književnik, politik in uradnik v okupatorjevi službi in eden vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma. Junija 1945 so ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodili na smrt z ustrelitvijo, zaplembo premoženja in trajno izgubo državljanskih pravic. Njegove knjige je oblast uvrstila na seznam prepovedanih knjig, zato so jih morali izločiti iz javnih knjižnic, zaradi pomanjkanja strokovnega gradiva je njegov učbenik Serviranje ostal na seznamu šolskih učbenikov, vendar so v knjigi počrnili vse omembe njegovega imena. Leta 2015 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo odločbo, s katero je odpravilo sodbo revolucionarnega sodišča, ki je leta 1945 Narteja Velikonjo obsodilo na smrt. Rodil se je pred 130 leti v kraju Predmeja v sedanji občini Ajdovščina, ki se mu je takrat reklo Dol pri Otlici.
Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar je po prvi svetovni vojni pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, pred 100 leti pa je postal igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar – rodil se je leta 1896 v Črnomlju – je bil vrsto let po drugi svetovni vojni tudi urednik za zborovsko glasbo tedanjega Radia Ljubljana.
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov