Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Primož Trubar za 505 rojstni dan dobi vrtnico, nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik«, izbrisani predvojni književnik, med začetniki gledališča na Jesenicah

Na pobudo staroste slovenskih pisateljev Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeku, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Na njegov 505. rojstni dan - leta 2013 - so na Trubarjevi domačiji na Rašici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici. *Posnetek* Je povedal njen žlahtnitelj, akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je vrtnico z imenom »trubar« prvič javno predstavil junija 2008 na slovenskem dnevu vrtnic v Volčjem Potoku.

Leksikograf in slovničar, doktor bogoslovja Anton Murko se je rodil leta 1809 v Spodnji Voličini v Slovenskih Goricah. V letih od 1830 do 1832 je napisal slovensko slovnico ter sestavil nemško-slovenski priročni slovar oziroma »ročni besednik«. V svojih delih je presegel štajersko jezikovno regionalnost in zajel celotno knjižno slovenščino, v pisavi pa je dajal prednost tradicionalni bohoričici ter zavračal metelčico in dajnčico. Ti deli Antona Murka sta naleteli pri sodobnikih na dober odziv in močno vplivali na jezikovni razvoj.

Pravnik in pisatelj Narte Velikonja se je leta 1912 vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bil najprej prefekt v Alojzijevišču v Gorici in kasneje v Marijanišču v Ljubljani, po vpoklicu pa je deloval kot prevajalec pri vojaškem ministrstvu na Dunaju. Po vojni je bil v Ljubljani med prvimi, ki so se posvečali razvoju turizma na Slovenskem, s soavtorjem Ferdom Jelencem pa sta napisala gostinski učbenik Serviranje. V svojih literarnih delih je obravnaval kmečko življenje ter ljudi v boju za preživetje v težavnih gospodarskih in političnih razmer. Znana je povest Višarska polena; prav tako povest Besede. Narte Velikonja je imel odklonilen odnos do komunizma, kar je poudarjal v številnih medvojnih nastopih. V zadnjih dneh vojne so nekateri njegovi otroci emigrirali, sam se pa zaradi invalidnosti in tudi preostalega dela družine ni hotel izseliti. Ob aretaciji so mu očitali, da je bil kot književnik, politik in uradnik v okupatorjevi službi in eden vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma. Junija 1945 so ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodili na smrt z ustrelitvijo, zaplembo premoženja in trajno izgubo državljanskih pravic. Njegove knjige je oblast uvrstila na seznam prepovedanih knjig, zato so jih morali izločiti iz javnih knjižnic, zaradi pomanjkanja strokovnega gradiva je njegov učbenik Serviranje ostal na seznamu šolskih učbenikov, vendar so v knjigi počrnili vse omembe njegovega imena. Leta 2015 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo odločbo, s katero je odpravilo sodbo revolucionarnega sodišča, ki je leta 1945 Narteja Velikonjo obsodilo na smrt. Rodil se je pred 130 leti v kraju Predmeja v sedanji občini Ajdovščina, ki se mu je takrat reklo Dol pri Otlici.

Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar je po prvi svetovni vojni pomagal organizirati gledališče na Jesenicah, pred 100 leti pa je postal igralec, režiser in dirigent v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani in tudi interpret šaljivih pesmi. Komponiral je predvsem zborovsko in gledališko glasbo, še danes pa so zelo priljubljeni njegovi samospevi in zborovske skladbe. Skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar – rodil se je leta 1896 v Črnomlju – je bil vrsto let po drugi svetovni vojni tudi urednik za zborovsko glasbo tedanjega Radia Ljubljana.