Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Žele - rešeni mornar strojnik s potopljene vojne ladje »Szent Istvan«, politik za nadstrankarsko povezovanje, založnik pomembnih starejših slovenskih besedil, eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Pravnik, politik in publicist Vekoslav Kukovec je leta 1906 ustanovil liberalno Narodno stranko na Štajerskem in bil dobro desetletje njen predsednik. Ob ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Slovenijo je bil najprej njen podpredsednik, pozneje pa predsednik. Bil je član Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro, v prvi Narodni vladi SHS pa poverjenik za finance. V letih 1920 in 1921 je bil v treh jugoslovanskih vladah minister za socialno politiko ter minister za trgovino in industrijo. Zagovarjal je načrte socialnih zakonov in kot minister dosegel v celotni državi enotno zavarovanje delavcev. Kot javni delavec se je zavzemal za nadstrankarsko politično povezovanje. Pravnik, politik in publicist Vekoslav Kukovec se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kóračicah pri Ormožu.
Založnik in prevajalec Silvester Škerl je po gimnaziji v Trstu začel igrati v gledališču Milana Skrbinška, pozneje pa je nekaj časa režiral v ljubljanski in mariborski Drami. Leta 1930 je postal tajnik Jugoslovanske knjigarne, štiri leta pozneje pa je ustanovil »Akademsko založbo« in načrtno izdajal pomembna najstarejša slovenska besedila in nova temeljna znanstvena dela. Prevajal je iz šestih jezikov, največ iz francoščine in italijanščine. Založnik in prevajalec Silvester Škerl se je rodil leta 1903 v Trstu.
V zgodnjem jutru današnjega dne leta 1918 sta italijanska hitra torpedna čolna iz zasede pri otoku Premuda v zadarskem arhipelagu torpedirala avstro-ogrsko bojno ladjo "Szent Istvan", zgrajeno leta 1914 v Pulju. 152 metrov dolga in 28 metrov široka ladja je bila zadeta v desni bok in je kmalu potonila.Z njo pa tudi 89 avstro-ogrskih mornarjev. Med mornarji, ki so se rešili s plavanjem, je bil tudi strojnik Franc Žele iz Ilirske Bistrice. Kmalu po vojni se je odpravil na romanje na Trsat in se tamkajšnji Materi Božji zahvalil za srečno rešitev. Tam je pustil sliko ladje z zahvalo, kasneje pa je o svojem življenju napisal tudi knjigo. Italijanska vojna mornarica torpediranje ladje "Szent Istvan" 10. junija 1918 šteje za največji pomorski vojaški uspeh v 1. svetovni vojni in ga do današnjih dni zaznamuje kot svoj praznik ....
Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat (arheološka izkopavanja so pokazala, da so bila tukaj tudi stranska vrata rimske Emone), je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda, so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templarjev. Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Madžarom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. Pozneje so imeli postojanke še v Ormožu, Miklavžu pri Ormožu, Središču ob Dravi, v Črnomlju, Metliki, Semiču, Podzemlju in v Vinici. Križniki so kolonizirali pusta območja, stregli bolnikom ter skrbeli za versko in kulturno neozaveščeno ljudstvo. V Ljubljani so se naselili leta 1268. Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Samostanski vrt ob južnem obzidju so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke so odprli na današnji dan leta 1955.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Žele - rešeni mornar strojnik s potopljene vojne ladje »Szent Istvan«, politik za nadstrankarsko povezovanje, založnik pomembnih starejših slovenskih besedil, eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Pravnik, politik in publicist Vekoslav Kukovec je leta 1906 ustanovil liberalno Narodno stranko na Štajerskem in bil dobro desetletje njen predsednik. Ob ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Slovenijo je bil najprej njen podpredsednik, pozneje pa predsednik. Bil je član Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro, v prvi Narodni vladi SHS pa poverjenik za finance. V letih 1920 in 1921 je bil v treh jugoslovanskih vladah minister za socialno politiko ter minister za trgovino in industrijo. Zagovarjal je načrte socialnih zakonov in kot minister dosegel v celotni državi enotno zavarovanje delavcev. Kot javni delavec se je zavzemal za nadstrankarsko politično povezovanje. Pravnik, politik in publicist Vekoslav Kukovec se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kóračicah pri Ormožu.
Založnik in prevajalec Silvester Škerl je po gimnaziji v Trstu začel igrati v gledališču Milana Skrbinška, pozneje pa je nekaj časa režiral v ljubljanski in mariborski Drami. Leta 1930 je postal tajnik Jugoslovanske knjigarne, štiri leta pozneje pa je ustanovil »Akademsko založbo« in načrtno izdajal pomembna najstarejša slovenska besedila in nova temeljna znanstvena dela. Prevajal je iz šestih jezikov, največ iz francoščine in italijanščine. Založnik in prevajalec Silvester Škerl se je rodil leta 1903 v Trstu.
V zgodnjem jutru današnjega dne leta 1918 sta italijanska hitra torpedna čolna iz zasede pri otoku Premuda v zadarskem arhipelagu torpedirala avstro-ogrsko bojno ladjo "Szent Istvan", zgrajeno leta 1914 v Pulju. 152 metrov dolga in 28 metrov široka ladja je bila zadeta v desni bok in je kmalu potonila.Z njo pa tudi 89 avstro-ogrskih mornarjev. Med mornarji, ki so se rešili s plavanjem, je bil tudi strojnik Franc Žele iz Ilirske Bistrice. Kmalu po vojni se je odpravil na romanje na Trsat in se tamkajšnji Materi Božji zahvalil za srečno rešitev. Tam je pustil sliko ladje z zahvalo, kasneje pa je o svojem življenju napisal tudi knjigo. Italijanska vojna mornarica torpediranje ladje "Szent Istvan" 10. junija 1918 šteje za največji pomorski vojaški uspeh v 1. svetovni vojni in ga do današnjih dni zaznamuje kot svoj praznik ....
Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat (arheološka izkopavanja so pokazala, da so bila tukaj tudi stranska vrata rimske Emone), je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda, so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templarjev. Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Madžarom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. Pozneje so imeli postojanke še v Ormožu, Miklavžu pri Ormožu, Središču ob Dravi, v Črnomlju, Metliki, Semiču, Podzemlju in v Vinici. Križniki so kolonizirali pusta območja, stregli bolnikom ter skrbeli za versko in kulturno neozaveščeno ljudstvo. V Ljubljani so se naselili leta 1268. Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Samostanski vrt ob južnem obzidju so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke so odprli na današnji dan leta 1955.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov