Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Žele - rešeni mornar strojnik s potopljene vojne ladje »Szent Istvan«, politik za nadstrankarsko povezovanje, založnik pomembnih starejših slovenskih besedil, eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika

Pravnik, politik in publicist Vekoslav Kukovec je leta 1906 ustanovil liberalno Narodno stranko na Štajerskem in bil dobro desetletje njen predsednik. Ob ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Slovenijo je bil najprej njen podpredsednik, pozneje pa predsednik. Bil je član Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro, v prvi Narodni vladi SHS pa poverjenik za finance. V letih 1920 in 1921 je bil v treh jugoslovanskih vladah minister za socialno politiko ter minister za trgovino in industrijo. Zagovarjal je načrte socialnih zakonov in kot minister dosegel v celotni državi enotno zavarovanje delavcev. Kot javni delavec se je zavzemal za nadstrankarsko politično povezovanje. Pravnik, politik in publicist Vekoslav Kukovec se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kóračicah pri Ormožu.

Založnik in prevajalec Silvester Škerl je po gimnaziji v Trstu začel igrati v gledališču Milana Skrbinška, pozneje pa je nekaj časa režiral v ljubljanski in mariborski Drami. Leta 1930 je postal tajnik Jugoslovanske knjigarne, štiri leta pozneje pa je ustanovil »Akademsko založbo« in načrtno izdajal pomembna najstarejša slovenska besedila in nova temeljna znanstvena dela. Prevajal je iz šestih jezikov, največ iz francoščine in italijanščine. Založnik in prevajalec Silvester Škerl se je rodil leta 1903 v Trstu.

V zgodnjem jutru današnjega dne leta 1918 sta italijanska hitra torpedna čolna iz zasede pri otoku Premuda v zadarskem arhipelagu torpedirala avstro-ogrsko bojno ladjo "Szent Istvan", zgrajeno leta 1914 v Pulju. 152 metrov dolga in 28 metrov široka ladja je bila zadeta v desni bok in je kmalu potonila.Z njo pa tudi 89 avstro-ogrskih mornarjev. Med mornarji, ki so se rešili s plavanjem, je bil tudi strojnik Franc Žele iz Ilirske Bistrice. Kmalu po vojni se je odpravil na romanje na Trsat in se tamkajšnji Materi Božji zahvalil za srečno rešitev. Tam je pustil sliko ladje z zahvalo, kasneje pa je o svojem življenju napisal tudi knjigo. Italijanska vojna mornarica torpediranje ladje "Szent Istvan" 10. junija 1918 šteje za največji pomorski vojaški uspeh v 1. svetovni vojni in ga do današnjih dni zaznamuje kot svoj praznik ....

Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat (arheološka izkopavanja so pokazala, da so bila tukaj tudi stranska vrata rimske Emone), je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda, so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templarjev. Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Madžarom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. Pozneje so imeli postojanke še v Ormožu, Miklavžu pri Ormožu, Središču ob Dravi, v Črnomlju, Metliki, Semiču, Podzemlju in v Vinici. Križniki so kolonizirali pusta območja, stregli bolnikom ter skrbeli za versko in kulturno neozaveščeno ljudstvo. V Ljubljani so se naselili leta 1268. Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Samostanski vrt ob južnem obzidju so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke so odprli na današnji dan leta 1955.