Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Posnetki zastave na Triglavu za dan razglasitve samostojnosti, prvi slovenski deželni glavar kranjske, »Beatin dnevnik« - roman po zgledu meščanskih povesti, eden najboljših knjižnih ilustratorjev
Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag je bil od leta 1870 ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Zavzemal se je za demokratične pravice štajerskih Slovencev in deloval za federativno ureditev Avstrije. Že leta 1865 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Postal je tudi odbornik Slovenske matice. Od druge polovice šestdesetih let naprej so politične ideje širili na t. i. taborih, na katerih je veliko nastopal tudi Razlag. Prvemu leta 1868 v Ljutomeru je celo predsedoval. Bil je tudi prvi slovenski deželni glavar Kranjske ter soustanovitelj in podpredsednik Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani ter govornik na več taborih. Pisal je prozo in domoljubne pesmi, pomemben pa je bil tudi zato, ker je pripravljal pravno terminologijo – utemeljil jo je v priročniku Slovenski pravnik – in ker se je zavzel za Prešernovo hčer Ernestino. Ta je na njegovo pobudo zbirala Prešernovo literar¬no zapuščino in sestavila Spomine. Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag se je rodil leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile večinoma domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjakova je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
Slikar in ilustrator Gvidon Birolla je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, slikarstvo pa je študiral na dunajski akademiji. Tam je bil tudi med ustanovitelji umetniškega društva »Vesna«. Člani tega društva so s pravim romantičnim zanosom iskali literarno-vsebinsko slovensko umetnost in motive zanjo zajemali iz ljudske folklore. Pri tem je bil izrazito ekspresiven, saj se je pri slikanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko izginjajočega sveta potepuhov in beračev ter slikovitih pejsažev. Med prvo svetovno vojno je opustil slikarstvo, znova pa se je vrnil k čopičem in slikarskemu platnu leta 1939. Birolla je bil tudi odličen ilustrator; s svojimi risbami je opremil številne mladinske knjige in sodi med naše najboljše knjižne ilustratorje. Slikar in ilustrator Gvidon Birolla se je rodil pred 140 leti v Trstu.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. **Posnetek** Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Posnetki zastave na Triglavu za dan razglasitve samostojnosti, prvi slovenski deželni glavar kranjske, »Beatin dnevnik« - roman po zgledu meščanskih povesti, eden najboljših knjižnih ilustratorjev
Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag je bil od leta 1870 ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Zavzemal se je za demokratične pravice štajerskih Slovencev in deloval za federativno ureditev Avstrije. Že leta 1865 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Postal je tudi odbornik Slovenske matice. Od druge polovice šestdesetih let naprej so politične ideje širili na t. i. taborih, na katerih je veliko nastopal tudi Razlag. Prvemu leta 1868 v Ljutomeru je celo predsedoval. Bil je tudi prvi slovenski deželni glavar Kranjske ter soustanovitelj in podpredsednik Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani ter govornik na več taborih. Pisal je prozo in domoljubne pesmi, pomemben pa je bil tudi zato, ker je pripravljal pravno terminologijo – utemeljil jo je v priročniku Slovenski pravnik – in ker se je zavzel za Prešernovo hčer Ernestino. Ta je na njegovo pobudo zbirala Prešernovo literar¬no zapuščino in sestavila Spomine. Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag se je rodil leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile večinoma domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjakova je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
Slikar in ilustrator Gvidon Birolla je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, slikarstvo pa je študiral na dunajski akademiji. Tam je bil tudi med ustanovitelji umetniškega društva »Vesna«. Člani tega društva so s pravim romantičnim zanosom iskali literarno-vsebinsko slovensko umetnost in motive zanjo zajemali iz ljudske folklore. Pri tem je bil izrazito ekspresiven, saj se je pri slikanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko izginjajočega sveta potepuhov in beračev ter slikovitih pejsažev. Med prvo svetovno vojno je opustil slikarstvo, znova pa se je vrnil k čopičem in slikarskemu platnu leta 1939. Birolla je bil tudi odličen ilustrator; s svojimi risbami je opremil številne mladinske knjige in sodi med naše najboljše knjižne ilustratorje. Slikar in ilustrator Gvidon Birolla se je rodil pred 140 leti v Trstu.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. **Posnetek** Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov