Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Posnetki zastave na Triglavu za dan razglasitve samostojnosti, prvi slovenski deželni glavar kranjske, »Beatin dnevnik« - roman po zgledu meščanskih povesti, eden najboljših knjižnih ilustratorjev
Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag je bil od leta 1870 ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Zavzemal se je za demokratične pravice štajerskih Slovencev in deloval za federativno ureditev Avstrije. Že leta 1865 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Postal je tudi odbornik Slovenske matice. Od druge polovice šestdesetih let naprej so politične ideje širili na t. i. taborih, na katerih je veliko nastopal tudi Razlag. Prvemu leta 1868 v Ljutomeru je celo predsedoval. Bil je tudi prvi slovenski deželni glavar Kranjske ter soustanovitelj in podpredsednik Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani ter govornik na več taborih. Pisal je prozo in domoljubne pesmi, pomemben pa je bil tudi zato, ker je pripravljal pravno terminologijo – utemeljil jo je v priročniku Slovenski pravnik – in ker se je zavzel za Prešernovo hčer Ernestino. Ta je na njegovo pobudo zbirala Prešernovo literar¬no zapuščino in sestavila Spomine. Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag se je rodil leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile večinoma domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjakova je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
Slikar in ilustrator Gvidon Birolla je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, slikarstvo pa je študiral na dunajski akademiji. Tam je bil tudi med ustanovitelji umetniškega društva »Vesna«. Člani tega društva so s pravim romantičnim zanosom iskali literarno-vsebinsko slovensko umetnost in motive zanjo zajemali iz ljudske folklore. Pri tem je bil izrazito ekspresiven, saj se je pri slikanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko izginjajočega sveta potepuhov in beračev ter slikovitih pejsažev. Med prvo svetovno vojno je opustil slikarstvo, znova pa se je vrnil k čopičem in slikarskemu platnu leta 1939. Birolla je bil tudi odličen ilustrator; s svojimi risbami je opremil številne mladinske knjige in sodi med naše najboljše knjižne ilustratorje. Slikar in ilustrator Gvidon Birolla se je rodil pred 140 leti v Trstu.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. **Posnetek** Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Posnetki zastave na Triglavu za dan razglasitve samostojnosti, prvi slovenski deželni glavar kranjske, »Beatin dnevnik« - roman po zgledu meščanskih povesti, eden najboljših knjižnih ilustratorjev
Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag je bil od leta 1870 ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Zavzemal se je za demokratične pravice štajerskih Slovencev in deloval za federativno ureditev Avstrije. Že leta 1865 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Postal je tudi odbornik Slovenske matice. Od druge polovice šestdesetih let naprej so politične ideje širili na t. i. taborih, na katerih je veliko nastopal tudi Razlag. Prvemu leta 1868 v Ljutomeru je celo predsedoval. Bil je tudi prvi slovenski deželni glavar Kranjske ter soustanovitelj in podpredsednik Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani ter govornik na več taborih. Pisal je prozo in domoljubne pesmi, pomemben pa je bil tudi zato, ker je pripravljal pravno terminologijo – utemeljil jo je v priročniku Slovenski pravnik – in ker se je zavzel za Prešernovo hčer Ernestino. Ta je na njegovo pobudo zbirala Prešernovo literar¬no zapuščino in sestavila Spomine. Pravnik, pesnik in pisatelj Radoslav Razlag se je rodil leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile večinoma domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjakova je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
Slikar in ilustrator Gvidon Birolla je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, slikarstvo pa je študiral na dunajski akademiji. Tam je bil tudi med ustanovitelji umetniškega društva »Vesna«. Člani tega društva so s pravim romantičnim zanosom iskali literarno-vsebinsko slovensko umetnost in motive zanjo zajemali iz ljudske folklore. Pri tem je bil izrazito ekspresiven, saj se je pri slikanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko izginjajočega sveta potepuhov in beračev ter slikovitih pejsažev. Med prvo svetovno vojno je opustil slikarstvo, znova pa se je vrnil k čopičem in slikarskemu platnu leta 1939. Birolla je bil tudi odličen ilustrator; s svojimi risbami je opremil številne mladinske knjige in sodi med naše najboljše knjižne ilustratorje. Slikar in ilustrator Gvidon Birolla se je rodil pred 140 leti v Trstu.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko trobojnico. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. **Posnetek** Fotografija Triglava s slovensko trobojnico je bila osnovni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki snemalca RTV Slovenija Janeza Kališnika.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov