Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Grohar (1867-1911) eden naših vodilnih impresionistov, več kot 500 vlog v gledališču, radiu in na televiziji, temperamentni umetniški značaj, časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov«

Na današnji dan leta 1867 se je v Spodnji Sorici pri Škofji Loki rodil eden najpomembnejših slovenskih slikarjev Ivan Grohar. Svojo slikarsko pot je začel kot samouk, leta 1892 pa je odšel na šolanje v Gradec in na Dunaj. Znanstvo z Rihardom Jakopičem ga je pripeljalo v München, tam pa je nekaj časa obiskoval slovito Ažbetovo šolo. Na začetku slikarske poti je bilo njegovo delo v znamenju rokodelskega šolanja, pozneje pa je postal eden glavnih in najimenitnejših predstavnikov impresionistične šole na Slovenskem. V naše slikarstvo je Grohar vnesel skrajno subjektivno doživljanje kmečke motivike, ji vdihnil simbolični, pa tudi rahločutno socialni in nacionalni pomen in tako bolj kot katerikoli drug slovenski slikar modernizma začrtal obseg in globino našega slikarstva v srednjeevropski umetnosti prve tretjine 20. stoletja. Med najboljša in najbolj cenjena dela Ivana Groharja sodijo “Pod Koprivnikom”, “Mecesen”, “Sejalec” in “Cvetoča jablana”.

Gledališka igralka Vida Juvan je bila 39 let angažirana v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po letu 1962 pa je v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem nastopala kot gostja. Od prve vloge leta 1923 se je prek naivk, fantičev, punčk in sentimentalk razvila v vodilno karakterno igralko. Odigrala je več kot 500 vlog v gledališču ter v radijskih in televizijskih igrah, v letih od 1948 do 1972 pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predavala tudi dramsko igro. Gledališka igralka Vida Juvanova je prejela dve Sterijevi nagradi, pred petdesetimi leti pa Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1905 v Ljubljani.

Slikar in grafik Dore Klemenčič Maj je leta 1934 diplomiral na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je pripadnik umirjenega kolorizma, njegove občasne perorisbe s tušem pa opozarjajo na njegov temperamentni umetniški značaj. Izvrstne portrete je risal v nemškem ujetništvu in pozneje v partizanih. Takrat je ustvaril mapo linorezov z naslovom »V imenu Kristusovih ran«. Po vojni je poleg angažiranih ustvaril še vrsto del s temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto pa je v pravih barvnih eksplozijah upodabljal cvetoče drevje in rože. Objavljal je tudi članke o likovni umetnosti ter se ukvarjal s fotografijo in filmom. Slikar in grafik Dore Klemenčič Maj se je rodil pred 110 leti v Galiciji, v današnji občini Žalec.

Časnikar Slavko Fras je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Leta 1957 je postal stalni dopisnik z Dunaja za časopisa »Ljudska pravica« in »Borba«; ta je izhajal v Beogradu. Po vrnitvi v domovino je bil zunanjepolitični komentator »Dela«, urednik za kulturo in urednik centralne redakcije, prvi urednik »Sobotne priloge« in devet let (do prenehanja izhajanja leta 1992) glavni urednik štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«. Več kot desetletje je bil sodelavec avstrijske tiskovne agencija APA; za zasluge s tega področja so ga leta 2001 odlikovali z avstrijskim srebrnim častnim znakom, v domovini pa je za svoje delo dvakrat prejel najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. Slavko Fras – rodil se je leta 1928 v Mariboru – je bil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije in Zveze novinarjev Jugoslavije.