Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žiga Lamberg – prvi ljubljanski škof, mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog, vojak, pravnik in zgodovinar, od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Leta 1463 je Ljubljana dobila prvega škofa – Žigo Lamberga. Bil je iz plemiške rodbine, ki je prišla na Kranjsko s Koroškega. V lasti je imela več gradov, njena moč se je stopnjevala od 15. do 18. stoletja; iz nje so izšli visoki državniki, politiki, vojaki in cerkveni dostojanstveniki. Pripadal ji je tudi sloviti Lambergar, ki se je po ljudskem izročilu tako uspešno bojeval s Pegamom; verjetno je šlo za škofovega nečaka, viteza Karla Lamberga, ki je zares slovel po mnogih turnirskih zmagah. Žiga Lamberg se je rodil v Ljubljani in potem študiral na Dunaju in v Padovi ter leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. Kot prvi ljubljanski škof je najprej utrdil položaj škofije, tako da je bila ta neposredno podrejena papežu, popravil in prezidal je ljubljansko stolnico – romarsko cerkev svetega Nikolaja, ki so jo leta 1468 požgali Turki – ter obnovil cerkev v Gornjem Gradu, ki so jo leta 1471 prav tako opustošili otomanski plenilci. Med drugim je bil še član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Ko je škof Žiga Lamberg na današnji leta 1488 umrl, so ga pokopali v Ljubljani, slabih dvesto let pozneje pa so njegove telesne ostanke prenesli v družinsko grobnico na lamberški grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.
Gledališki igralec, pedagog in organizator Janez Ivan Jerman je študiral na ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je pred natanko stoletjem nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno. Janez Ivan Jerman se je rodil leta 1900 v Žrnovnici pri Splitu.
Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je v prvi svetovni vojni še ne dvajset let star udeležil bojev na različnih bojiščih in dosegel čin poročnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo je prišel pred vojaško sodišče, oktobra 1918 pa je sodeloval pri uporu 2. gorskega strelskega polka, s katerim je nato v imenu nove južnoslovanske države začasno zasedel Gorico. Pozneje se je pridružil borcem za severno mejo ter sodeloval v vseh bojih za Koroško. Po diplomi iz prava na ljubljanski pravni fakulteti je kot odvetniški pripravnik služboval v več krajih po Sloveniji ter potem odprl odvetniško pisarno pri Lenartu v Slovenskih goricah. Po zasedbi Slovenije se je pred nacisti umaknil v Ljubljano in začel sodelovati z Osvobodilno fronto, od leta 1943 pa je opravljal več pomembnih funkcij; med drugim je bil tudi predsednik verske komisije pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve, nato pa je bil znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja ter višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Lojze Ude se je že kot študent vključil v razprave o položaju slovenskega naroda v Jugoslaviji; povezoval ga je s socialnim vprašanjem in nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodne sile. Posvetil se je raziskavam zgodovinskih virov, zlasti vprašanju koroških Slovencev, se zavzemal za priznanje zaslug koroškim prostovoljcem in generalu Maistru ter za stvarnejšo in pravičnejšo uradno politiko do slovenske manjšine na Koroškem. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, že leta 1920 zlato Obilićevo medaljo za hrabrost. Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je rodil leta 1896 v Križah pri Tržiču.
Pred 95 leti se je v Mariboru rodila gledališka in filmska igralka Ivanka Mežan. Igralsko kariero je začela leta 1944 v partizanskem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Po vojni je končala Akademijo za igralske umetnosti v Ljubljani ter bila do leta 1979 članica ljubljanske Drame. **Posnetek** Ivanka Mežan je nastopala tudi v filmih, prvič leta 1973 kot Maruša v filmu Cvetje v jeseni. V njenem filmskem opusu so še vloge v filmih Let mrtve ptice, Pustota, Na svidenje v naslednji vojni, Ljubljana je ljubljena ter Deklica in drevo. Leta 1995 je Ivanka Mežan prejela Borštnikov prstan.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Žiga Lamberg – prvi ljubljanski škof, mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog, vojak, pravnik in zgodovinar, od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Leta 1463 je Ljubljana dobila prvega škofa – Žigo Lamberga. Bil je iz plemiške rodbine, ki je prišla na Kranjsko s Koroškega. V lasti je imela več gradov, njena moč se je stopnjevala od 15. do 18. stoletja; iz nje so izšli visoki državniki, politiki, vojaki in cerkveni dostojanstveniki. Pripadal ji je tudi sloviti Lambergar, ki se je po ljudskem izročilu tako uspešno bojeval s Pegamom; verjetno je šlo za škofovega nečaka, viteza Karla Lamberga, ki je zares slovel po mnogih turnirskih zmagah. Žiga Lamberg se je rodil v Ljubljani in potem študiral na Dunaju in v Padovi ter leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. Kot prvi ljubljanski škof je najprej utrdil položaj škofije, tako da je bila ta neposredno podrejena papežu, popravil in prezidal je ljubljansko stolnico – romarsko cerkev svetega Nikolaja, ki so jo leta 1468 požgali Turki – ter obnovil cerkev v Gornjem Gradu, ki so jo leta 1471 prav tako opustošili otomanski plenilci. Med drugim je bil še član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Ko je škof Žiga Lamberg na današnji leta 1488 umrl, so ga pokopali v Ljubljani, slabih dvesto let pozneje pa so njegove telesne ostanke prenesli v družinsko grobnico na lamberški grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.
Gledališki igralec, pedagog in organizator Janez Ivan Jerman je študiral na ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je pred natanko stoletjem nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno. Janez Ivan Jerman se je rodil leta 1900 v Žrnovnici pri Splitu.
Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je v prvi svetovni vojni še ne dvajset let star udeležil bojev na različnih bojiščih in dosegel čin poročnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo je prišel pred vojaško sodišče, oktobra 1918 pa je sodeloval pri uporu 2. gorskega strelskega polka, s katerim je nato v imenu nove južnoslovanske države začasno zasedel Gorico. Pozneje se je pridružil borcem za severno mejo ter sodeloval v vseh bojih za Koroško. Po diplomi iz prava na ljubljanski pravni fakulteti je kot odvetniški pripravnik služboval v več krajih po Sloveniji ter potem odprl odvetniško pisarno pri Lenartu v Slovenskih goricah. Po zasedbi Slovenije se je pred nacisti umaknil v Ljubljano in začel sodelovati z Osvobodilno fronto, od leta 1943 pa je opravljal več pomembnih funkcij; med drugim je bil tudi predsednik verske komisije pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve, nato pa je bil znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja ter višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Lojze Ude se je že kot študent vključil v razprave o položaju slovenskega naroda v Jugoslaviji; povezoval ga je s socialnim vprašanjem in nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodne sile. Posvetil se je raziskavam zgodovinskih virov, zlasti vprašanju koroških Slovencev, se zavzemal za priznanje zaslug koroškim prostovoljcem in generalu Maistru ter za stvarnejšo in pravičnejšo uradno politiko do slovenske manjšine na Koroškem. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, že leta 1920 zlato Obilićevo medaljo za hrabrost. Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je rodil leta 1896 v Križah pri Tržiču.
Pred 95 leti se je v Mariboru rodila gledališka in filmska igralka Ivanka Mežan. Igralsko kariero je začela leta 1944 v partizanskem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Po vojni je končala Akademijo za igralske umetnosti v Ljubljani ter bila do leta 1979 članica ljubljanske Drame. **Posnetek** Ivanka Mežan je nastopala tudi v filmih, prvič leta 1973 kot Maruša v filmu Cvetje v jeseni. V njenem filmskem opusu so še vloge v filmih Let mrtve ptice, Pustota, Na svidenje v naslednji vojni, Ljubljana je ljubljena ter Deklica in drevo. Leta 1995 je Ivanka Mežan prejela Borštnikov prstan.
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov