Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva slovenska poslanca v koroškem deželnem zboru prve avstrijske republike, Ljubljana dobi civilno bolnišnico. neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu, odvetnica in njena pripovedna proza
Cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan na Ajdovščini (na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno. Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega pokroviteljstva prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
Matko Prelovšek je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage – to se je zgodilo pred 100 leti – je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Tako je ime gradbenika Prelovška neločljivo povezano z nastajanjem "Plečnikove Ljubljane", saj je ta načrt kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Matko Prelovšek se je rodil leta 1876 v Mengšu.
Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila v letih od 1936 do 1939 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.
Po uspehih Andreja Einspielerja na volitvah leta 1862 in 1871 so Slovence od osemdesetih let 19. stoletja do razpada habsburške monarhije v koroškem deželnem zboru vselej zastopali eden, dva ali celo trije poslanci, izvoljeni na slovenskih listah. Nekateri so prišli v deželni zbor tudi z list neslovenskih strank. V začasnem deželnem zboru, ki je na Koroškem nastal leta 1918, slovenski poslanci niso sodelovali, po plebiscitu pa je Koroška slovenska stranka vse do uvedbe avtoritarne stanovske ureditve vedno dobila dovolj glasov, da je v 42-članskem deželnem zboru imela dva zastopnika. Prva slovenska poslanca, ki sta se uvrstila v koroški deželni zbor v prvi avstrijski republiki, sta bila na volitvah na današnji dan pred 100 leti izvoljena Ferdo Kraiger in Vinko Poljanec. Slovenski poslanci so ves čas opozarjali na neuresničevanje manjšinskih pravic Slovencev in na gospodarsko zapostavljenost narodnostno mešanega jugozahodnega dela Koroške, a večinske podpore za svoje zahteve niso mogli dobiti.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva slovenska poslanca v koroškem deželnem zboru prve avstrijske republike, Ljubljana dobi civilno bolnišnico. neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu, odvetnica in njena pripovedna proza
Cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan na Ajdovščini (na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno. Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega pokroviteljstva prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
Matko Prelovšek je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage – to se je zgodilo pred 100 leti – je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Tako je ime gradbenika Prelovška neločljivo povezano z nastajanjem "Plečnikove Ljubljane", saj je ta načrt kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Matko Prelovšek se je rodil leta 1876 v Mengšu.
Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila v letih od 1936 do 1939 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.
Po uspehih Andreja Einspielerja na volitvah leta 1862 in 1871 so Slovence od osemdesetih let 19. stoletja do razpada habsburške monarhije v koroškem deželnem zboru vselej zastopali eden, dva ali celo trije poslanci, izvoljeni na slovenskih listah. Nekateri so prišli v deželni zbor tudi z list neslovenskih strank. V začasnem deželnem zboru, ki je na Koroškem nastal leta 1918, slovenski poslanci niso sodelovali, po plebiscitu pa je Koroška slovenska stranka vse do uvedbe avtoritarne stanovske ureditve vedno dobila dovolj glasov, da je v 42-članskem deželnem zboru imela dva zastopnika. Prva slovenska poslanca, ki sta se uvrstila v koroški deželni zbor v prvi avstrijski republiki, sta bila na volitvah na današnji dan pred 100 leti izvoljena Ferdo Kraiger in Vinko Poljanec. Slovenski poslanci so ves čas opozarjali na neuresničevanje manjšinskih pravic Slovencev in na gospodarsko zapostavljenost narodnostno mešanega jugozahodnega dela Koroške, a večinske podpore za svoje zahteve niso mogli dobiti.
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov