Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva slovenska poslanca v koroškem deželnem zboru prve avstrijske republike, Ljubljana dobi civilno bolnišnico. neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu, odvetnica in njena pripovedna proza
Cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan na Ajdovščini (na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno. Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega pokroviteljstva prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
Matko Prelovšek je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage – to se je zgodilo pred 100 leti – je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Tako je ime gradbenika Prelovška neločljivo povezano z nastajanjem "Plečnikove Ljubljane", saj je ta načrt kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Matko Prelovšek se je rodil leta 1876 v Mengšu.
Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila v letih od 1936 do 1939 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.
Po uspehih Andreja Einspielerja na volitvah leta 1862 in 1871 so Slovence od osemdesetih let 19. stoletja do razpada habsburške monarhije v koroškem deželnem zboru vselej zastopali eden, dva ali celo trije poslanci, izvoljeni na slovenskih listah. Nekateri so prišli v deželni zbor tudi z list neslovenskih strank. V začasnem deželnem zboru, ki je na Koroškem nastal leta 1918, slovenski poslanci niso sodelovali, po plebiscitu pa je Koroška slovenska stranka vse do uvedbe avtoritarne stanovske ureditve vedno dobila dovolj glasov, da je v 42-članskem deželnem zboru imela dva zastopnika. Prva slovenska poslanca, ki sta se uvrstila v koroški deželni zbor v prvi avstrijski republiki, sta bila na volitvah na današnji dan pred 100 leti izvoljena Ferdo Kraiger in Vinko Poljanec. Slovenski poslanci so ves čas opozarjali na neuresničevanje manjšinskih pravic Slovencev in na gospodarsko zapostavljenost narodnostno mešanega jugozahodnega dela Koroške, a večinske podpore za svoje zahteve niso mogli dobiti.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prva slovenska poslanca v koroškem deželnem zboru prve avstrijske republike, Ljubljana dobi civilno bolnišnico. neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu, odvetnica in njena pripovedna proza
Cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan na Ajdovščini (na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno. Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega pokroviteljstva prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
Matko Prelovšek je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarskem uradu v Ljubljani, nato pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice. Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage – to se je zgodilo pred 100 leti – je Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Tako je ime gradbenika Prelovška neločljivo povezano z nastajanjem "Plečnikove Ljubljane", saj je ta načrt kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Matko Prelovšek se je rodil leta 1876 v Mengšu.
Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila v letih od 1936 do 1939 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.
Po uspehih Andreja Einspielerja na volitvah leta 1862 in 1871 so Slovence od osemdesetih let 19. stoletja do razpada habsburške monarhije v koroškem deželnem zboru vselej zastopali eden, dva ali celo trije poslanci, izvoljeni na slovenskih listah. Nekateri so prišli v deželni zbor tudi z list neslovenskih strank. V začasnem deželnem zboru, ki je na Koroškem nastal leta 1918, slovenski poslanci niso sodelovali, po plebiscitu pa je Koroška slovenska stranka vse do uvedbe avtoritarne stanovske ureditve vedno dobila dovolj glasov, da je v 42-članskem deželnem zboru imela dva zastopnika. Prva slovenska poslanca, ki sta se uvrstila v koroški deželni zbor v prvi avstrijski republiki, sta bila na volitvah na današnji dan pred 100 leti izvoljena Ferdo Kraiger in Vinko Poljanec. Slovenski poslanci so ves čas opozarjali na neuresničevanje manjšinskih pravic Slovencev in na gospodarsko zapostavljenost narodnostno mešanega jugozahodnega dela Koroške, a večinske podpore za svoje zahteve niso mogli dobiti.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov