Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marij Osana (1880-1958) tehnični oče slovenskega radia, ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske, Pehta iz Galetovega filma o Kekcu, Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Leta 1593, na dan svetega Ahaca, je pri trdnjavi Sisak potekala velika bitka med turško in krščansko vojsko. V junij¬skih dneh tistega leta je bósenski paša Hasan Predojević ob bregovih Kolpe pri Sisku zbral vojsko 12 tisoč vojakov, da bi vdrl v hrvaške in slo¬venske dežele. Pričakovani napad je zahteval takojšen avstrijski odgovor. Zbrali so obrambne, dobro opremljene čete pod poveljstvom Ruprehta Eggenberga, ki so jih sestavljali poklicni najemniki, hrvaške čete pod poveljstvom bana Erdödyja in kranjske enote pod poveljstvom Andreja Auersperga Turjaškega. Zadnji je poveljeval 300 lahkim konjenikom in pomembno prispeval h končni zmagi. Kranjska je bila rešena in sv. Ahac je postal njen zavetnik. Zmaga v bitki pri Sisku sicer še ni prinesla miru. Zaradi velikega poraza je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Habsburški monarhiji. Omenjeni poraz je namreč pomenil začetek tako imenovane “dolge vojne” od leta 1593 do 1606, ki je močno izčrpala obe strani. Turjaški grofje pa so v spomin na zmago in svetniku na čast na Ločniku nad Turjakom prezidali starejšo preprosto cerkvico in jo poimenovali po sv. Ahacu. Ta zmaga nad Turki, ki v resnici niso bili Turki, ampak po večini otomanski plenilci iz Bosne, je povzročila velikansko navdušenje po vsej Evropi, saj je bila ena redkih, slavi pa jo tudi slovenska ljudska pesem, ki med drugim pravi: »Tak so Turka pozobali, da so vsega posabljali …«
Leta 1880 se je v Trstu rodil elektrotehnik Marij Osana. Po dokončani nemški ljudski šoli in tržaški gimnaziji, na kateri je maturiral, kot sam piše: »tudi v slovenskem jeziku«, se je leta 1901 vpisal na Tehniško visoko šolo na Dunaju in tam tudi diplomiral. Poklicno pot je začel kot gradbeni pripravnik pri direkciji Pošte in telegrafa v Trstu. Od leta 1908 do začetka prve svetovne vojne je služboval pri sekciji za telegraf in telefon v Pulju. Od 1909 do 1912 je kot zastopnik avstrijske brzojavne uprave sodeloval pri polaganju kablov v Jadranskem morju. Med prvo svetovno vojno je bil najprej tehnični vodja telegrafske čete na vzhodnem bojišču, potem pa ob Soči. Marij Osana velja za začetnika izobraževanja in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij na Slovenskem, pa tudi za tehničnega očeta Radia Ljubljana, prvega slovenskega radia, ki je začel oddajati leta 1928. Marij Osana si je omislil tudi zvok kukavice – pavznega znaka radia, ki je v uporabi še danes. Ta zamisel naj bi se mu bila porodila na počitnicah pri sestri, ki je živela v Rošpohu pri Mariboru. Leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je sam izdelal tudi načrte.
"Toplo nam je pri srcu, ko nam ob besedah 'slovenski radio' pohiti misel nehote k njemu, ki je s svojo voljo in svojim idealizmom sploh pripomogel, da je naš narod svoj lastni radio dobil." Tako je Mariju Osani ob prvi obletnici Radia Ljubljane leta 1929 polaskal urednik Niko Kuret.
Gledališka in filmska igralka Ruša Bojc je v zadnjih desetletjih pred drugo svetovno vojno nastopala na slovenskem amaterskem odru v Beogradu, od leta 1945 do 1952 je bila članica ljubljanske Drame, do upokojitve leta 1965 pa članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Priljubljena je bila zlasti zaradi upodobitev komičnih likov, predvsem iz slovenske dramatike. Igrala je tudi v filmih: Svet na Kajžarju, Družinski dnevnik, Naš avto in Srečno, Kekec, v katerem je upodobila Pehto. V "Veselih večerih" ljubljanskega radia pa je bila neprekosljiva klepetulja in zajedljivka Špela. Gledališka in filmska igralka Ruša Bojc se je rodila pred 110 leti v Ljubljani.
Leta 1942 so madžarski okupatorji iz dolnjelendavskega sreza v internacijsko taborišče Šárvár odpeljali 587 Slovencev, večinoma kolonistov iz Slovenskega primorja, ki so se v te kraje naselili po prvi svetovni vojni. Taborišče Šarvar v Železni županiji je bilo največje tako taborišče na Madžarskem. V štirih letih druge svetovne vojne je šlo skozenj približno 10.000 internirancev iz razkosane Jugoslavije.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Marij Osana (1880-1958) tehnični oče slovenskega radia, ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske, Pehta iz Galetovega filma o Kekcu, Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Leta 1593, na dan svetega Ahaca, je pri trdnjavi Sisak potekala velika bitka med turško in krščansko vojsko. V junij¬skih dneh tistega leta je bósenski paša Hasan Predojević ob bregovih Kolpe pri Sisku zbral vojsko 12 tisoč vojakov, da bi vdrl v hrvaške in slo¬venske dežele. Pričakovani napad je zahteval takojšen avstrijski odgovor. Zbrali so obrambne, dobro opremljene čete pod poveljstvom Ruprehta Eggenberga, ki so jih sestavljali poklicni najemniki, hrvaške čete pod poveljstvom bana Erdödyja in kranjske enote pod poveljstvom Andreja Auersperga Turjaškega. Zadnji je poveljeval 300 lahkim konjenikom in pomembno prispeval h končni zmagi. Kranjska je bila rešena in sv. Ahac je postal njen zavetnik. Zmaga v bitki pri Sisku sicer še ni prinesla miru. Zaradi velikega poraza je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Habsburški monarhiji. Omenjeni poraz je namreč pomenil začetek tako imenovane “dolge vojne” od leta 1593 do 1606, ki je močno izčrpala obe strani. Turjaški grofje pa so v spomin na zmago in svetniku na čast na Ločniku nad Turjakom prezidali starejšo preprosto cerkvico in jo poimenovali po sv. Ahacu. Ta zmaga nad Turki, ki v resnici niso bili Turki, ampak po večini otomanski plenilci iz Bosne, je povzročila velikansko navdušenje po vsej Evropi, saj je bila ena redkih, slavi pa jo tudi slovenska ljudska pesem, ki med drugim pravi: »Tak so Turka pozobali, da so vsega posabljali …«
Leta 1880 se je v Trstu rodil elektrotehnik Marij Osana. Po dokončani nemški ljudski šoli in tržaški gimnaziji, na kateri je maturiral, kot sam piše: »tudi v slovenskem jeziku«, se je leta 1901 vpisal na Tehniško visoko šolo na Dunaju in tam tudi diplomiral. Poklicno pot je začel kot gradbeni pripravnik pri direkciji Pošte in telegrafa v Trstu. Od leta 1908 do začetka prve svetovne vojne je služboval pri sekciji za telegraf in telefon v Pulju. Od 1909 do 1912 je kot zastopnik avstrijske brzojavne uprave sodeloval pri polaganju kablov v Jadranskem morju. Med prvo svetovno vojno je bil najprej tehnični vodja telegrafske čete na vzhodnem bojišču, potem pa ob Soči. Marij Osana velja za začetnika izobraževanja in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij na Slovenskem, pa tudi za tehničnega očeta Radia Ljubljana, prvega slovenskega radia, ki je začel oddajati leta 1928. Marij Osana si je omislil tudi zvok kukavice – pavznega znaka radia, ki je v uporabi še danes. Ta zamisel naj bi se mu bila porodila na počitnicah pri sestri, ki je živela v Rošpohu pri Mariboru. Leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je sam izdelal tudi načrte.
"Toplo nam je pri srcu, ko nam ob besedah 'slovenski radio' pohiti misel nehote k njemu, ki je s svojo voljo in svojim idealizmom sploh pripomogel, da je naš narod svoj lastni radio dobil." Tako je Mariju Osani ob prvi obletnici Radia Ljubljane leta 1929 polaskal urednik Niko Kuret.
Gledališka in filmska igralka Ruša Bojc je v zadnjih desetletjih pred drugo svetovno vojno nastopala na slovenskem amaterskem odru v Beogradu, od leta 1945 do 1952 je bila članica ljubljanske Drame, do upokojitve leta 1965 pa članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Priljubljena je bila zlasti zaradi upodobitev komičnih likov, predvsem iz slovenske dramatike. Igrala je tudi v filmih: Svet na Kajžarju, Družinski dnevnik, Naš avto in Srečno, Kekec, v katerem je upodobila Pehto. V "Veselih večerih" ljubljanskega radia pa je bila neprekosljiva klepetulja in zajedljivka Špela. Gledališka in filmska igralka Ruša Bojc se je rodila pred 110 leti v Ljubljani.
Leta 1942 so madžarski okupatorji iz dolnjelendavskega sreza v internacijsko taborišče Šárvár odpeljali 587 Slovencev, večinoma kolonistov iz Slovenskega primorja, ki so se v te kraje naselili po prvi svetovni vojni. Taborišče Šarvar v Železni županiji je bilo največje tako taborišče na Madžarskem. V štirih letih druge svetovne vojne je šlo skozenj približno 10.000 internirancev iz razkosane Jugoslavije.
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov