Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pred 30 leti je Slovenija formalno postala neodvisna država, poznavalka del Josipa Murna, prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini, prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava

Danes je dan državnosti Republike Slovenije. Na današnji dan pred 30-imi leti je slovenska skupščina s “Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti” in z “Deklaracijo o neodvisnosti” uzakonila samostojnost naše države. Hkrati je parlament sprejel tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne listine. Republika Slovenija je formalno postala neodvisna država. Sklepni nagovor je imel predsednik slovenskega parlamenta, doktor France Bučar. *Posnetek Ko se je izvedelo, kako pomembne sklepe sprejema tedanja slovenska skupščina, je Jugoslovansko vojno letalstvo nad Ljubljano uprizorilo zastraševalni prelet lovcev MIG. Zgodilo se je 25. junija leta 1991 med 17. in 18. uro – prav v času oddaje Studio ob 17-ih Radia Slovenija. Oddajo je takrat vodil Gojko Brvar. In kako se je slišalo hrumenje motorjev migov nad Ljubljano. Poslušali bomo arhivski odlomek, ki je prav danes star 30 let ... *Posnetek Slovesna razglasitev samostojnosti je bila naslednji dan, 26. junija 1991, na ljubljanskem tedaj še Trgu revolucije.

Literarna zgodovinarka Silva Trdina je slavistiko in primerjalno književnost študirala v Ljubljani in Pragi, leta 1934 doktorirala in se nato izpopolnjevala v Italiji. Učila je na srednjih šolah, nekaj časa je bila predavateljica na visoki pedagoški šoli in lektorica za italijanščino na ljubljanski univerzi. Objavljala je literarnozgodovinska dela, članke in kritike, pripravila izdajo del Josipa Murna, sestavljala šolske učbenike ter prevajala iz češčine in italijanščine. Napisala je tudi dramo “V provinci”. Silva Trdina se je rodila leta 1905 v Ljubljani.

Politolog Vladimir Benko je diplomiral na filozofski fakulteti, leta 1965 pa doktoriral na pravni. Velja za utemeljitelja znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov pri nas. Z združevanjem zgodovinskih, socioloških in politoloških analiz jo je izoblikoval v eno temeljnih področij slovenske politične znanosti. Preučeval je zunanjo politiko, nacionalno varnost, zgodovino mednarodnih odnosov in neuvrščenost. Med njegovimi deli je pomemben tudi prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini iz leta 1970. Bil je profesor na visoki šoli za politične vede; pod njegovim vodstvom se je ta leta 1974 preoblikovala v Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter se vključila v ljubljansko univerzo. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Vladimir Benko se je rodil leta 1917 v Krškem.

Radijski reporter in enigmatik Franci Pavšer je bil član športnega uredništva našega radia, dvanajst let pa tudi njegov urednik. Zoral je ledino in uhodil nove poti radijskega reporterstva ter bil odličen reporter prenosov tekem v alpskem smučanju. Bil je tudi prvi, ki se je pred 55 leti po radijskih valovih oglasil z vrha Triglava. Za svoje delo je prejel Bloudkovo plaketo, novinarsko nagrado sklada Toneta Tomšiča, zlati častni znak Planinske zveze Slovenije in zlati mikrofon, najvišje priznanje za reporterske dosežke. Bil je tudi eden izmed začetnikov moderne slovenske enigmatike in avtor prve knjige križank pri nas. Radijski reporter in enigmatik Franci Pavšer se je rodil leta 1938 v Splitu.