Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Danes so sanje dovoljene …«, avtor Slovenske slovnice iz leta 1916, ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču, Maribor dobi Pedagoško akademijo
Jezikoslovec Anton Breznik je diplomiral iz bogoslovja v Ljubljani, iz slavistike pa doktoriral v Gradcu. S praktičnimi navodili za vsakdanjo rabo je več kot trideset let vsestransko vplival na izpopolnjevanje slovenskega knjižnega jezika. Njegovo prvo pomembno delo je bila “Slovenska slovnica” iz leta 1916. V številnih in temeljitih razpravah je preučeval razvoj slovenskega besednega zaklada ter označil vplive drugih jezikov na slovenščino in slovenščine na druge jezike. Kot imeniten poznavalec jezikovnega razvoja je Anton Breznik začel ocenjevati tudi jezik novejše dobe. Bil je naš vodilni jezikoslovec, ki se je ukvarjal s knjižnim jezikom v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, zgodovinar knjižnega izročila 16. stoletja, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in odličen branilec slovenske jezikovne samobitnosti. Anton Breznik se je rodil pred 140 leti v Ihanu pri Domžalah.
Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je oblikoval ob Cankarjevi pripovedni prozi in vitalizmu Župančičeve lirike pa tudi ob starejših zgledih slovenskega književnega izročila. Vrhunec njegovega zgodnjega obdobja je roman Šempeter, zasnovan kot družinska kronika. Opisuje vzpon in propad dveh rodov pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja. Z ljudskima povestma Beli macesen in Lectov grad se končuje njegovo zgodnje obdobje, kajti v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je približal socialističnim nazorom in se deloma tudi pod Krleževim vplivom odločil za socialni realizem. Začelo se je njegovo zrelo obdobje. Značilnosti nove usmeritve je nakazal že v povesti Celica, v kateri je opisal izkušnje in opazovanja iz ljubljanskega preiskovalnega zapora. Lesena žlica, njegovo najobsežnejše delo, obravnava izkušnjo iz italijanskih zaporov in taborišč, povest Balada o ulici pa v neenakih kiticah opisuje Ljubljano po drugi svetovni vojni. Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je rodil leta 1892 v Ljubljani.
Pred 60. leti so v Mariboru ustanovili Pedagoško akademijo, ki je izobraževala učitelje najprej na višješolski in nato na visokošolski ravni. Februarja 1986 jo je slovenska skupščina uradno preimenovala v Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru – prvo pedagoško fakulteto v Sloveniji.
26. junija pred 30. leti – točno pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti, ki je bil decembra 1990 – je predsednik republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Peresu de Cuellarju, v katerem jih je obvestil, da je skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisnosti in suverenosti in v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije ... *Posnetek Takrat so prvič dvignili tudi zastavo nove države. Ta čast je pripadla petim častnikom Teritorialne obrambe; Bojanu Šuligoju, Urošu Kreku ter Goranu Vidrihu in Stojanu Ledineku. *Posnetek Je povedal Andrej Kocbek, danes upokojeni polkovnik Slovenske vojske. Že pred večerno slovesnostjo se je dogajalo marsikaj, kar je dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo potekala gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Zvezna uprava za kontrolo letenja pa je ta dan zaprla vsa slovenska letališča. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot akt agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem, kjer so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike so v vaseh Rebrenice in Lozice pripravili prve cestne zapore.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Danes so sanje dovoljene …«, avtor Slovenske slovnice iz leta 1916, ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču, Maribor dobi Pedagoško akademijo
Jezikoslovec Anton Breznik je diplomiral iz bogoslovja v Ljubljani, iz slavistike pa doktoriral v Gradcu. S praktičnimi navodili za vsakdanjo rabo je več kot trideset let vsestransko vplival na izpopolnjevanje slovenskega knjižnega jezika. Njegovo prvo pomembno delo je bila “Slovenska slovnica” iz leta 1916. V številnih in temeljitih razpravah je preučeval razvoj slovenskega besednega zaklada ter označil vplive drugih jezikov na slovenščino in slovenščine na druge jezike. Kot imeniten poznavalec jezikovnega razvoja je Anton Breznik začel ocenjevati tudi jezik novejše dobe. Bil je naš vodilni jezikoslovec, ki se je ukvarjal s knjižnim jezikom v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, zgodovinar knjižnega izročila 16. stoletja, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in odličen branilec slovenske jezikovne samobitnosti. Anton Breznik se je rodil pred 140 leti v Ihanu pri Domžalah.
Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je oblikoval ob Cankarjevi pripovedni prozi in vitalizmu Župančičeve lirike pa tudi ob starejših zgledih slovenskega književnega izročila. Vrhunec njegovega zgodnjega obdobja je roman Šempeter, zasnovan kot družinska kronika. Opisuje vzpon in propad dveh rodov pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja. Z ljudskima povestma Beli macesen in Lectov grad se končuje njegovo zgodnje obdobje, kajti v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je približal socialističnim nazorom in se deloma tudi pod Krleževim vplivom odločil za socialni realizem. Začelo se je njegovo zrelo obdobje. Značilnosti nove usmeritve je nakazal že v povesti Celica, v kateri je opisal izkušnje in opazovanja iz ljubljanskega preiskovalnega zapora. Lesena žlica, njegovo najobsežnejše delo, obravnava izkušnjo iz italijanskih zaporov in taborišč, povest Balada o ulici pa v neenakih kiticah opisuje Ljubljano po drugi svetovni vojni. Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je rodil leta 1892 v Ljubljani.
Pred 60. leti so v Mariboru ustanovili Pedagoško akademijo, ki je izobraževala učitelje najprej na višješolski in nato na visokošolski ravni. Februarja 1986 jo je slovenska skupščina uradno preimenovala v Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru – prvo pedagoško fakulteto v Sloveniji.
26. junija pred 30. leti – točno pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti, ki je bil decembra 1990 – je predsednik republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Peresu de Cuellarju, v katerem jih je obvestil, da je skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisnosti in suverenosti in v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije ... *Posnetek Takrat so prvič dvignili tudi zastavo nove države. Ta čast je pripadla petim častnikom Teritorialne obrambe; Bojanu Šuligoju, Urošu Kreku ter Goranu Vidrihu in Stojanu Ledineku. *Posnetek Je povedal Andrej Kocbek, danes upokojeni polkovnik Slovenske vojske. Že pred večerno slovesnostjo se je dogajalo marsikaj, kar je dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo potekala gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Zvezna uprava za kontrolo letenja pa je ta dan zaprla vsa slovenska letališča. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot akt agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem, kjer so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike so v vaseh Rebrenice in Lozice pripravili prve cestne zapore.
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov