Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

26. junij

26.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Danes so sanje dovoljene …«, avtor Slovenske slovnice iz leta 1916, ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču, Maribor dobi Pedagoško akademijo

Jezikoslovec Anton Breznik je diplomiral iz bogoslovja v Ljubljani, iz slavistike pa doktoriral v Gradcu. S praktičnimi navodili za vsakdanjo rabo je več kot trideset let vsestransko vplival na izpopolnjevanje slovenskega knjižnega jezika. Njegovo prvo pomembno delo je bila “Slovenska slovnica” iz leta 1916. V številnih in temeljitih razpravah je preučeval razvoj slovenskega besednega zaklada ter označil vplive drugih jezikov na slovenščino in slovenščine na druge jezike. Kot imeniten poznavalec jezikovnega razvoja je Anton Breznik začel ocenjevati tudi jezik novejše dobe. Bil je naš vodilni jezikoslovec, ki se je ukvarjal s knjižnim jezikom v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, zgodovinar knjižnega izročila 16. stoletja, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in odličen branilec slovenske jezikovne samobitnosti. Anton Breznik se je rodil pred 140 leti v Ihanu pri Domžalah.

Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je oblikoval ob Cankarjevi pripovedni prozi in vitalizmu Župančičeve lirike pa tudi ob starejših zgledih slovenskega književnega izročila. Vrhunec njegovega zgodnjega obdobja je roman Šempeter, zasnovan kot družinska kronika. Opisuje vzpon in propad dveh rodov pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja. Z ljudskima povestma Beli macesen in Lectov grad se končuje njegovo zgodnje obdobje, kajti v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je približal socialističnim nazorom in se deloma tudi pod Krleževim vplivom odločil za socialni realizem. Začelo se je njegovo zrelo obdobje. Značilnosti nove usmeritve je nakazal že v povesti Celica, v kateri je opisal izkušnje in opazovanja iz ljubljanskega preiskovalnega zapora. Lesena žlica, njegovo najobsežnejše delo, obravnava izkušnjo iz italijanskih zaporov in taborišč, povest Balada o ulici pa v neenakih kiticah opisuje Ljubljano po drugi svetovni vojni. Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je rodil leta 1892 v Ljubljani.

Pred 60. leti so v Mariboru ustanovili Pedagoško akademijo, ki je izobraževala učitelje najprej na višješolski in nato na visokošolski ravni. Februarja 1986 jo je slovenska skupščina uradno preimenovala v Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru – prvo pedagoško fakulteto v Sloveniji.

26. junija pred 30. leti – točno pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti, ki je bil decembra 1990 – je predsednik republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Peresu de Cuellarju, v katerem jih je obvestil, da je skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisnosti in suverenosti in v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije ... *Posnetek Takrat so prvič dvignili tudi zastavo nove države. Ta čast je pripadla petim častnikom Teritorialne obrambe; Bojanu Šuligoju, Urošu Kreku ter Goranu Vidrihu in Stojanu Ledineku. *Posnetek Je povedal Andrej Kocbek, danes upokojeni polkovnik Slovenske vojske. Že pred večerno slovesnostjo se je dogajalo marsikaj, kar je dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo potekala gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Zvezna uprava za kontrolo letenja pa je ta dan zaprla vsa slovenska letališča. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot akt agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem, kjer so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike so v vaseh Rebrenice in Lozice pripravili prve cestne zapore.


Na današnji dan

6264 epizod

Na današnji dan

6264 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

26. junij

26.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Danes so sanje dovoljene …«, avtor Slovenske slovnice iz leta 1916, ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču, Maribor dobi Pedagoško akademijo

Jezikoslovec Anton Breznik je diplomiral iz bogoslovja v Ljubljani, iz slavistike pa doktoriral v Gradcu. S praktičnimi navodili za vsakdanjo rabo je več kot trideset let vsestransko vplival na izpopolnjevanje slovenskega knjižnega jezika. Njegovo prvo pomembno delo je bila “Slovenska slovnica” iz leta 1916. V številnih in temeljitih razpravah je preučeval razvoj slovenskega besednega zaklada ter označil vplive drugih jezikov na slovenščino in slovenščine na druge jezike. Kot imeniten poznavalec jezikovnega razvoja je Anton Breznik začel ocenjevati tudi jezik novejše dobe. Bil je naš vodilni jezikoslovec, ki se je ukvarjal s knjižnim jezikom v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, zgodovinar knjižnega izročila 16. stoletja, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in odličen branilec slovenske jezikovne samobitnosti. Anton Breznik se je rodil pred 140 leti v Ihanu pri Domžalah.

Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je oblikoval ob Cankarjevi pripovedni prozi in vitalizmu Župančičeve lirike pa tudi ob starejših zgledih slovenskega književnega izročila. Vrhunec njegovega zgodnjega obdobja je roman Šempeter, zasnovan kot družinska kronika. Opisuje vzpon in propad dveh rodov pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja. Z ljudskima povestma Beli macesen in Lectov grad se končuje njegovo zgodnje obdobje, kajti v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je približal socialističnim nazorom in se deloma tudi pod Krleževim vplivom odločil za socialni realizem. Začelo se je njegovo zrelo obdobje. Značilnosti nove usmeritve je nakazal že v povesti Celica, v kateri je opisal izkušnje in opazovanja iz ljubljanskega preiskovalnega zapora. Lesena žlica, njegovo najobsežnejše delo, obravnava izkušnjo iz italijanskih zaporov in taborišč, povest Balada o ulici pa v neenakih kiticah opisuje Ljubljano po drugi svetovni vojni. Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je rodil leta 1892 v Ljubljani.

Pred 60. leti so v Mariboru ustanovili Pedagoško akademijo, ki je izobraževala učitelje najprej na višješolski in nato na visokošolski ravni. Februarja 1986 jo je slovenska skupščina uradno preimenovala v Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru – prvo pedagoško fakulteto v Sloveniji.

26. junija pred 30. leti – točno pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti, ki je bil decembra 1990 – je predsednik republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Peresu de Cuellarju, v katerem jih je obvestil, da je skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisnosti in suverenosti in v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije ... *Posnetek Takrat so prvič dvignili tudi zastavo nove države. Ta čast je pripadla petim častnikom Teritorialne obrambe; Bojanu Šuligoju, Urošu Kreku ter Goranu Vidrihu in Stojanu Ledineku. *Posnetek Je povedal Andrej Kocbek, danes upokojeni polkovnik Slovenske vojske. Že pred večerno slovesnostjo se je dogajalo marsikaj, kar je dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo potekala gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Zvezna uprava za kontrolo letenja pa je ta dan zaprla vsa slovenska letališča. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot akt agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem, kjer so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike so v vaseh Rebrenice in Lozice pripravili prve cestne zapore.


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov