Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Mercina (1851-1840) strokovnjak za zvonove in pritrkovanja, Ljubljana dobi mestni vodovod, arhitekt prve montažne stavbe pri nas, igralka in režiserka ljubljanske drame

Šolnik, glasbenik in naš prvi zvonoslovec Ivan Mercina je kot učitelj več kot četrt stoletja vodil pevske zbore na Proseku in v goriški čitalnici ter veliko prispeval h kulturnemu napredku svojih rojakov. Že v zgodnji mladosti je sodeloval pri zvonjenju in pritrkavanju. Zvonovi so ga strokovno pritegnili. O njih je pisal prispevke v goriško Stražo, Cerkvenega glasbenika, in v Zbornik svečenikov Svetega Pavla. Nadškof Frančišek Sedej ga je imenoval za uradnega pregledovalca zvonov v goriški nadškofiji, za slovensko zvonoslovje pa je pomembnih več njegovih knjig, med njimi »Slovenski pritrkovalec«. Ivan Mercina se je rodil pred 170 leti v Gočah v Vipavski dolini.

Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse večjega števila prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila. Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.

Leta 1927 se je v Mariboru rodil arhitekt Marko Šlajmer. Izvira iz znane predvojne gradbeniške družine. Kot dijak pa je bil s starši izseljen v Srbijo. Po študiju arhitekture je med drugim delal v mestnem regulacijskem uradu v nemškem Wupertalu, pozneje pa je bil tudi direktor slovenskega biroja za regionalno prostorsko načrtovanje. Še kot študent je sodeloval pri številnih natečajnih projektih, med njegova samostojna dela pa sodijo: tovarna celuloze v Maglaju v Bosni, stanovanjski bloki v Mariboru in v Ljubljani ter jekleni paviljon Jurček na ljubljanskem gospodarskem razstavišču, ki velja za prvo montažno zgradbo v nekdanji Jugoslaviji. Po potresu v Skopju pa je leta 1963 vodil slovensko skupino, ki je načrtovala in zgradila skopsko naselje Vlae. Za prepoznavno delo Marka Šlajmerja velja tudi 23 metrov visoki razgledni stolp s 144 stopnicami v Gonjačah v Goriških brdih, ki je bil zgrajen leta 1961. Z njega se ob ugodnem vremenu odpira veličasten pogled na Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd.

Gledališka igralka Vera Danilova je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila pred 130 leti v Ljubljani.