Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Mercina (1851-1840) strokovnjak za zvonove in pritrkovanja, Ljubljana dobi mestni vodovod, arhitekt prve montažne stavbe pri nas, igralka in režiserka ljubljanske drame
Šolnik, glasbenik in naš prvi zvonoslovec Ivan Mercina je kot učitelj več kot četrt stoletja vodil pevske zbore na Proseku in v goriški čitalnici ter veliko prispeval h kulturnemu napredku svojih rojakov. Že v zgodnji mladosti je sodeloval pri zvonjenju in pritrkavanju. Zvonovi so ga strokovno pritegnili. O njih je pisal prispevke v goriško Stražo, Cerkvenega glasbenika, in v Zbornik svečenikov Svetega Pavla. Nadškof Frančišek Sedej ga je imenoval za uradnega pregledovalca zvonov v goriški nadškofiji, za slovensko zvonoslovje pa je pomembnih več njegovih knjig, med njimi »Slovenski pritrkovalec«. Ivan Mercina se je rodil pred 170 leti v Gočah v Vipavski dolini.
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse večjega števila prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila. Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
Leta 1927 se je v Mariboru rodil arhitekt Marko Šlajmer. Izvira iz znane predvojne gradbeniške družine. Kot dijak pa je bil s starši izseljen v Srbijo. Po študiju arhitekture je med drugim delal v mestnem regulacijskem uradu v nemškem Wupertalu, pozneje pa je bil tudi direktor slovenskega biroja za regionalno prostorsko načrtovanje. Še kot študent je sodeloval pri številnih natečajnih projektih, med njegova samostojna dela pa sodijo: tovarna celuloze v Maglaju v Bosni, stanovanjski bloki v Mariboru in v Ljubljani ter jekleni paviljon Jurček na ljubljanskem gospodarskem razstavišču, ki velja za prvo montažno zgradbo v nekdanji Jugoslaviji. Po potresu v Skopju pa je leta 1963 vodil slovensko skupino, ki je načrtovala in zgradila skopsko naselje Vlae. Za prepoznavno delo Marka Šlajmerja velja tudi 23 metrov visoki razgledni stolp s 144 stopnicami v Gonjačah v Goriških brdih, ki je bil zgrajen leta 1961. Z njega se ob ugodnem vremenu odpira veličasten pogled na Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd.
Gledališka igralka Vera Danilova je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila pred 130 leti v Ljubljani.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Mercina (1851-1840) strokovnjak za zvonove in pritrkovanja, Ljubljana dobi mestni vodovod, arhitekt prve montažne stavbe pri nas, igralka in režiserka ljubljanske drame
Šolnik, glasbenik in naš prvi zvonoslovec Ivan Mercina je kot učitelj več kot četrt stoletja vodil pevske zbore na Proseku in v goriški čitalnici ter veliko prispeval h kulturnemu napredku svojih rojakov. Že v zgodnji mladosti je sodeloval pri zvonjenju in pritrkavanju. Zvonovi so ga strokovno pritegnili. O njih je pisal prispevke v goriško Stražo, Cerkvenega glasbenika, in v Zbornik svečenikov Svetega Pavla. Nadškof Frančišek Sedej ga je imenoval za uradnega pregledovalca zvonov v goriški nadškofiji, za slovensko zvonoslovje pa je pomembnih več njegovih knjig, med njimi »Slovenski pritrkovalec«. Ivan Mercina se je rodil pred 170 leti v Gočah v Vipavski dolini.
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse večjega števila prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila. Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
Leta 1927 se je v Mariboru rodil arhitekt Marko Šlajmer. Izvira iz znane predvojne gradbeniške družine. Kot dijak pa je bil s starši izseljen v Srbijo. Po študiju arhitekture je med drugim delal v mestnem regulacijskem uradu v nemškem Wupertalu, pozneje pa je bil tudi direktor slovenskega biroja za regionalno prostorsko načrtovanje. Še kot študent je sodeloval pri številnih natečajnih projektih, med njegova samostojna dela pa sodijo: tovarna celuloze v Maglaju v Bosni, stanovanjski bloki v Mariboru in v Ljubljani ter jekleni paviljon Jurček na ljubljanskem gospodarskem razstavišču, ki velja za prvo montažno zgradbo v nekdanji Jugoslaviji. Po potresu v Skopju pa je leta 1963 vodil slovensko skupino, ki je načrtovala in zgradila skopsko naselje Vlae. Za prepoznavno delo Marka Šlajmerja velja tudi 23 metrov visoki razgledni stolp s 144 stopnicami v Gonjačah v Goriških brdih, ki je bil zgrajen leta 1961. Z njega se ob ugodnem vremenu odpira veličasten pogled na Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd.
Gledališka igralka Vera Danilova je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila pred 130 leti v Ljubljani.
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov