Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Valentin Vodnik dobi spomenik, Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske«, kardinal iz vasi ob Muri, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani

Na današnji dan leta 1810 se je v Ceróvcu pri Ljutomeru rodil pesnik Stanko Vraz, s pravim imenom Jakob Frass. Po gimnaziji v Mariboru je študiral filozofijo v Gradcu. Prve pesmi je poslal Kranjski čbelici, vendar jih zaradi slabo razumljive jezikovne mešanice niso objavili. Nato je začel sodelovati v “Zgodnji daníci” in se približal Gajevemu ilirstvu. Leta 1838 se je preselil v Zagreb ter pozabil na slovensko literaturo. Izdal je več zbirk v hrvaščini; bile so domoljubne in ljubezenske s sledovi evropske predromantike. Njegova edina slovenska objava so “Narodne pesmi ilirske”; to so bili zapisi slovenske ljudske poezije, po večini vzhodnoštajerske. Stranko Vraz je napisal tudi prvo slovensko knjigo v gajici.

Kardinal Jakob Missia
je leta 1864 doktoriral iz teologije in filozofije, dvajset let pozneje je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa in kmalu postal kardinal. Kot tajnik stalnega odbora avstrijskega episkopata je neposredno usmerjal cerkveno politiko v državi. Skrbel je za vzgojo duhovnikov v Ljubljani in Gorici ter pospeševal delovanje samostanov; na Slovenskem jih je v njegovem obdobju nastalo trinajst. Spodbujal je razne ljudske pobožnosti, duhovne vaje, bratovščine, posebej Marijine družbe, ter razvoj cerkvenega petja in glasbe. Zagovarjal je podreditev narodne ideje verski. Za slovenske narodnopolitične potrebe ni imel dovolj posluha, čeprav je materinščini priznaval vse pravice. Rodil se je leta 1838 v Hrastju-Móti pri Gornji Radgoni.

Našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku so leta 1899 v Ljubljani odkrili spomenik
. Bronasti kip, delo kiparja Alojza Gangla, so postavili pred takratni licej. Tega so po potresu šest let pozneje podrli in prostor uredili kot Vodnikov trg. O postavitvi spomenika so razmišljali že dobra tri desetletja prej, vendar so številni na Kranjskem menili, da bi denarne prispevke za spomenik lahko koristneje porabili, na primer za podporo revnim šolarjem in študentom. Končno je stekla akcija in “Novice” so objavile:
“… Vodnikova podoba bo marsikomu srce mehčala in mu ljubezen do domovine navdihnila … Spomenik bo služil Vodniku v slavo, nam v korist, našim naslednikom v vzgled, Slovanom v ponos.”
Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin, prireditveni odbor pa je dobil kar 138 telegramov, med drugim tudi iz Francije, Bolgarije in Italije. Ko je slavnostni govornik, cesarsko-kraljevi gimnazijski ravnatelj Wiesthaler, odkril spomenik, so z gradu zagrmeli topovi, več kot dvestočlanski združeni pevski zbor pa je zapel slavnostno Ipavčevo in Funtkovo kantato z naslovom “Vodniku”. Tistega dne so izšle tudi Vodnikove “Pesmi” in njegova biografija.

Medicinska sestra Pavla Gruden se je rodila leta 1894 v Malih Laščah. Bila je ena prvih diplomantk šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Dunaju, pozneje pa postala glavna sestra na otroški kliniki v Beogradu. Po drugi svetovni vojni se je vrnila v Slovenijo ter bila pobudnica ustanovitve “materinskega doma” v Ljubljani in njegova prva ravnateljica.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Valentin Vodnik dobi spomenik, Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske«, kardinal iz vasi ob Muri, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani

Na današnji dan leta 1810 se je v Ceróvcu pri Ljutomeru rodil pesnik Stanko Vraz, s pravim imenom Jakob Frass. Po gimnaziji v Mariboru je študiral filozofijo v Gradcu. Prve pesmi je poslal Kranjski čbelici, vendar jih zaradi slabo razumljive jezikovne mešanice niso objavili. Nato je začel sodelovati v “Zgodnji daníci” in se približal Gajevemu ilirstvu. Leta 1838 se je preselil v Zagreb ter pozabil na slovensko literaturo. Izdal je več zbirk v hrvaščini; bile so domoljubne in ljubezenske s sledovi evropske predromantike. Njegova edina slovenska objava so “Narodne pesmi ilirske”; to so bili zapisi slovenske ljudske poezije, po večini vzhodnoštajerske. Stranko Vraz je napisal tudi prvo slovensko knjigo v gajici.

Kardinal Jakob Missia
je leta 1864 doktoriral iz teologije in filozofije, dvajset let pozneje je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa in kmalu postal kardinal. Kot tajnik stalnega odbora avstrijskega episkopata je neposredno usmerjal cerkveno politiko v državi. Skrbel je za vzgojo duhovnikov v Ljubljani in Gorici ter pospeševal delovanje samostanov; na Slovenskem jih je v njegovem obdobju nastalo trinajst. Spodbujal je razne ljudske pobožnosti, duhovne vaje, bratovščine, posebej Marijine družbe, ter razvoj cerkvenega petja in glasbe. Zagovarjal je podreditev narodne ideje verski. Za slovenske narodnopolitične potrebe ni imel dovolj posluha, čeprav je materinščini priznaval vse pravice. Rodil se je leta 1838 v Hrastju-Móti pri Gornji Radgoni.

Našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku so leta 1899 v Ljubljani odkrili spomenik
. Bronasti kip, delo kiparja Alojza Gangla, so postavili pred takratni licej. Tega so po potresu šest let pozneje podrli in prostor uredili kot Vodnikov trg. O postavitvi spomenika so razmišljali že dobra tri desetletja prej, vendar so številni na Kranjskem menili, da bi denarne prispevke za spomenik lahko koristneje porabili, na primer za podporo revnim šolarjem in študentom. Končno je stekla akcija in “Novice” so objavile:
“… Vodnikova podoba bo marsikomu srce mehčala in mu ljubezen do domovine navdihnila … Spomenik bo služil Vodniku v slavo, nam v korist, našim naslednikom v vzgled, Slovanom v ponos.”
Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin, prireditveni odbor pa je dobil kar 138 telegramov, med drugim tudi iz Francije, Bolgarije in Italije. Ko je slavnostni govornik, cesarsko-kraljevi gimnazijski ravnatelj Wiesthaler, odkril spomenik, so z gradu zagrmeli topovi, več kot dvestočlanski združeni pevski zbor pa je zapel slavnostno Ipavčevo in Funtkovo kantato z naslovom “Vodniku”. Tistega dne so izšle tudi Vodnikove “Pesmi” in njegova biografija.

Medicinska sestra Pavla Gruden se je rodila leta 1894 v Malih Laščah. Bila je ena prvih diplomantk šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Dunaju, pozneje pa postala glavna sestra na otroški kliniki v Beogradu. Po drugi svetovni vojni se je vrnila v Slovenijo ter bila pobudnica ustanovitve “materinskega doma” v Ljubljani in njegova prva ravnateljica.


24.12.2023

26. december - Peter Košak (1943) iskanja pesnika pod južnim križem

Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

25. december - Janko Jarc (1903) prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja

Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

24. december - predsednik Socialistične zveze in nadškof voščita božič (1986)

Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

23. december - pred 80 leti je bolnica Franja sprejela prva ranjence

Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

22. december - prvo navdušenje nad filmom "Vesna" (1953)

Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

21. december - Ivanka Ferjančič (1876) in razvoj čipkarstva na Idrijskem

Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

20. december - 9. korpus slovenske partizanske vojske (1943)

Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

19. december - Metod Dolenc (1875) in Pravna zgodovina za slovensko ozemlje

Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

18. december - Štefka Cobelj (1923) umetnostna zgodovinarka v Mogadišu

Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

17. december - Fran Orožen (1853) začetnik znanstvenega pogleda na turizem

Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

16. december - Dušan Bordon (1920) primorski rojak med garibaldinci

Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk (1846)

Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

14. december - Vojeslav Mole (1886) umetnostni zgodovinar v Krakovu

Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

13. december - Janez Hausenbichler (1838) Savinjski narodni buditelj

Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

12. december - koncert zapisan v zgodovino (1941)

Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

11. december - Josip Plemelj (1873) matematik in prvi rektor Univerze v Ljubljani

Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

10. december - Pred 100 leti (1923) je Friderik Pregl prejel Nobelovo nagrado

Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


03.12.2023

9. december - Marij Avčin (1913) organizator pediatrične dejavnosti

Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

8. december - “Novine za Vogrske Slovence” (1913)

Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

7. december - František Čap (1913) filmski ustvarjalec v novi domovini

Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 15 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov