Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pohorski bataljon dobi spomenik, »Danes grofje celjski in nikdar več«, Pesnik s Krasa

Leta 1897 se je na Planini pri Sevnici rodila pisateljica Ana Wambrechtsamer. V Mariboru je končala meščansko šolo in se vpisala na učiteljišče. Že v Celju je občutila napetosti med slovenskim in nemškim narodom, zato se je vse življenje trudila, da bi ju zbližala. Leta 1924 je postala poštna uslužbenka na Studencih, kjer je bila zaposlena tudi njena mati. Tedaj je postala literarno zelo dejavna. Ana Wambrechtsamer je avtorica znamenitega romana z naslovom: Danes grofje Celjski in nikdar več. Roman o celjskih grofih je nastajal od 1928 do 1932. Šele naslednje leto je Ani uspelo skleniti dogovor z graško založbo Leykam. Delo je izšlo tik pred njeno smrtjo v letu 1933 ter doživelo številne izdaje v nemškem in leta 1940 prvič v slovenskem jeziku. Za prevod je poskrbel prof. Niko Kuret. Na rojstni hiši v Planini so ji leta 1995 odkrili spominsko ploščo – reliefni portret delo Nikolaja Pirnata, tam pa je tudi njen kip, ki je delo Iva Vrečka.

Leta 1925 se je v Ponikvah pri Sežani rodil pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec¬ italijanskih klasikov, politik in akademik Ciril Zlobec.***Posnetek Je povedal leta 2009. Ciril Zlobec je bil znan kot avtor liričnih, čustvenih pesmi. Prve je objavljal že med vojno. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise. Sledile so številne druge pesniške zbirke – od Pobeglega otroštva leta 1957 do izbora njegovih ljubezenskih pesmi z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa, ki je izšla ob njegovi 90-letnici.

4. julij je bil v povojni Jugoslaviji državni praznik – dan borca, v spomin na poziv k začetku upora proti okupatorju. Na ta dan leta 1959 so pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju odkrili spomenik padlim borcem Pohorskega bataljona. Na slovesnosti se je zbralo približno 12 tisoč ljudi. Spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta, je odkril generalpodpolkovnik Peter Stante Skala. Na spomeniku piše: »V boj za svobodo sveta ste šli kot ponosni junaki, venec je večno zelen – Pohorje vam spomenik«. Slavko Tihec je ustvaril bronasti telesi, ki z diagonalnimi linijami podajata še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril celosten spomeniški kompleks. Kot protiutež na prizorišču spomeniškega objekta so visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja. Ob odkritju spomenika z njim v borčevskih vrstah niso bili najbolj zadovoljni, saj je bil menda premalo realističen.