Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pohorski bataljon dobi spomenik, »Danes grofje celjski in nikdar več«, Pesnik s Krasa
Leta 1897 se je na Planini pri Sevnici rodila pisateljica Ana Wambrechtsamer. V Mariboru je končala meščansko šolo in se vpisala na učiteljišče. Že v Celju je občutila napetosti med slovenskim in nemškim narodom, zato se je vse življenje trudila, da bi ju zbližala. Leta 1924 je postala poštna uslužbenka na Studencih, kjer je bila zaposlena tudi njena mati. Tedaj je postala literarno zelo dejavna. Ana Wambrechtsamer je avtorica znamenitega romana z naslovom: Danes grofje Celjski in nikdar več. Roman o celjskih grofih je nastajal od 1928 do 1932. Šele naslednje leto je Ani uspelo skleniti dogovor z graško založbo Leykam. Delo je izšlo tik pred njeno smrtjo v letu 1933 ter doživelo številne izdaje v nemškem in leta 1940 prvič v slovenskem jeziku. Za prevod je poskrbel prof. Niko Kuret. Na rojstni hiši v Planini so ji leta 1995 odkrili spominsko ploščo – reliefni portret delo Nikolaja Pirnata, tam pa je tudi njen kip, ki je delo Iva Vrečka.
Leta 1925 se je v Ponikvah pri Sežani rodil pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec¬ italijanskih klasikov, politik in akademik Ciril Zlobec.***Posnetek Je povedal leta 2009. Ciril Zlobec je bil znan kot avtor liričnih, čustvenih pesmi. Prve je objavljal že med vojno. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise. Sledile so številne druge pesniške zbirke – od Pobeglega otroštva leta 1957 do izbora njegovih ljubezenskih pesmi z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa, ki je izšla ob njegovi 90-letnici.
4. julij je bil v povojni Jugoslaviji državni praznik – dan borca, v spomin na poziv k začetku upora proti okupatorju. Na ta dan leta 1959 so pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju odkrili spomenik padlim borcem Pohorskega bataljona. Na slovesnosti se je zbralo približno 12 tisoč ljudi. Spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta, je odkril generalpodpolkovnik Peter Stante Skala. Na spomeniku piše: »V boj za svobodo sveta ste šli kot ponosni junaki, venec je večno zelen – Pohorje vam spomenik«. Slavko Tihec je ustvaril bronasti telesi, ki z diagonalnimi linijami podajata še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril celosten spomeniški kompleks. Kot protiutež na prizorišču spomeniškega objekta so visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja. Ob odkritju spomenika z njim v borčevskih vrstah niso bili najbolj zadovoljni, saj je bil menda premalo realističen.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pohorski bataljon dobi spomenik, »Danes grofje celjski in nikdar več«, Pesnik s Krasa
Leta 1897 se je na Planini pri Sevnici rodila pisateljica Ana Wambrechtsamer. V Mariboru je končala meščansko šolo in se vpisala na učiteljišče. Že v Celju je občutila napetosti med slovenskim in nemškim narodom, zato se je vse življenje trudila, da bi ju zbližala. Leta 1924 je postala poštna uslužbenka na Studencih, kjer je bila zaposlena tudi njena mati. Tedaj je postala literarno zelo dejavna. Ana Wambrechtsamer je avtorica znamenitega romana z naslovom: Danes grofje Celjski in nikdar več. Roman o celjskih grofih je nastajal od 1928 do 1932. Šele naslednje leto je Ani uspelo skleniti dogovor z graško založbo Leykam. Delo je izšlo tik pred njeno smrtjo v letu 1933 ter doživelo številne izdaje v nemškem in leta 1940 prvič v slovenskem jeziku. Za prevod je poskrbel prof. Niko Kuret. Na rojstni hiši v Planini so ji leta 1995 odkrili spominsko ploščo – reliefni portret delo Nikolaja Pirnata, tam pa je tudi njen kip, ki je delo Iva Vrečka.
Leta 1925 se je v Ponikvah pri Sežani rodil pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec¬ italijanskih klasikov, politik in akademik Ciril Zlobec.***Posnetek Je povedal leta 2009. Ciril Zlobec je bil znan kot avtor liričnih, čustvenih pesmi. Prve je objavljal že med vojno. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise. Sledile so številne druge pesniške zbirke – od Pobeglega otroštva leta 1957 do izbora njegovih ljubezenskih pesmi z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa, ki je izšla ob njegovi 90-letnici.
4. julij je bil v povojni Jugoslaviji državni praznik – dan borca, v spomin na poziv k začetku upora proti okupatorju. Na ta dan leta 1959 so pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju odkrili spomenik padlim borcem Pohorskega bataljona. Na slovesnosti se je zbralo približno 12 tisoč ljudi. Spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta, je odkril generalpodpolkovnik Peter Stante Skala. Na spomeniku piše: »V boj za svobodo sveta ste šli kot ponosni junaki, venec je večno zelen – Pohorje vam spomenik«. Slavko Tihec je ustvaril bronasti telesi, ki z diagonalnimi linijami podajata še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril celosten spomeniški kompleks. Kot protiutež na prizorišču spomeniškega objekta so visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja. Ob odkritju spomenika z njim v borčevskih vrstah niso bili najbolj zadovoljni, saj je bil menda premalo realističen.
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov